UČNI NAČRT ZA NARAVOSLOVJE IN TEHNIKO

Predmet naravoslovje in tehnika je v osnovni šoli opredeljen kot nadgradnja predmeta spoznavanje okolja iz prvega vzgojno-izobraževalnega obdobja. Usmerjen je v razvoj in nadgradnjo temeljnega naravoslovnega in tehničnega znanja. S pridobljenim znanjem, spretnostmi in sposobnostmi reševanja problemov učencem omogoča odgovorno vključevanje v družbo. V učnem predmetu za naravoslovje in tehniko se tesno povezujejo področja naravoslovja ter tehnike in tehnologije. Tako v četrtem kot tudi v petem razredu osnovne šole je za pouku naravoslovja in tehnike namenjenih 105 ur, od tega jih je tretjina namenjenih tehniki (Vodopivec, Papotnik, Gostinčar Blagotinšek, Skribe Dimec in Balon, 2011).

Učni načrt za naravoslovje in tehniko je sestavljen iz petih poglavij, in sicer opredelitev predmeta, splošni cilji, operativni cilji in vsebine, standardi znanja ter didaktična priporočila.

Zadnje poglavje je razdeljeno na štiri podpoglavja: uresničevanje ciljev predmeta, individualizacija in diferenciacija, medpredmetno povezovanje ter preverjanje in ocenjevanje znanja (Vodopivec idr., 2011).

Poglavje o operativnih ciljih in vsebinah je razdeljeno na pet večjih tematskih sklopov oz.

področij, ki se nato razdelijo na podsklope. Vsak sklop ima operativne in izbirne učne cilje. Ti so označeni poševno. Glavni tematski sklopi (snovi, sile in gibanja, pojavi, človek ter živa bitja) so skupni tako v 4. kot tudi v 5. razredu. Podsklopi se glede na razred nekoliko razlikujejo, saj so v 5. razredu v večini nadgradnja podsklopom iz 4. razreda (Vodopivec idr., 2011).

V nadaljevanju so zapisane smernice za pouk na prostem, ki jih predlaga učni načrt za naravoslovje in tehniko. Naredili smo pregled kurikuluma za vrtce in učnega načrta za spoznavanje okolja ter naravoslovje in tehniko, pri čemer smo se osredinili na izbrane učne vsebine in učne cilje iz tematskega sklopa sile in gibanja, ki so vključene v raziskovalni del magistrskega dela.

2.3.1 Pouk na prostem v učnem načrtu za naravoslovje in tehniko

V poglavju učnega načrta, kjer so opisani splošni cilji predmeta, je zapisano, naj imajo učenci možnosti in priložnosti za izkustveno doživljanje narave in tehnike. To lahko učitelj zagotovi tako, da učenci del časa preživijo v različnih naravnih in umetnih okoljih, kjer s preprostimi

18

opazovalnimi pripomočki opazujejo okolico, eksperimentirajo, preizkušajo, načrtujejo itn.

(Vodopivec idr., 2011).

Učni načrt za naravoslovje in tehniko omogoča več možnosti medpredmetnega povezovanja, na katera opozarja tudi V. Štemberger (2012). Pravi, da lahko učitelj vsebine, ki jih poučuje zunaj učilnice, vključi v prav vsa predmetna področja. Med njimi predlaga tudi nekaj ciljev iz fizikalnih vsebin (na primer: učenci ugotavljajo, da gibanje povzročimo s potiskanjem ali vlečenjem in da se gibanje lahko prenaša; spoznajo načine gibanja teles v vodi in zraku ter po različnih trdnih površinah in kaj vpliva na to gibanje), kemijskih vsebin (na primer: učenci opišejo primere mešanja in ločevanja snovi v naravi; znajo utemeljiti pomen ločenega zbiranja odpadkov; znajo razložiti pomen urejenih odlagališč).

2.3.2 Sile in gibanja v kurikulumu za vrtce in v učnih načrtih za spoznavanje okolja ter naravoslovje in tehniko

Otroci se s pojmom gibanje aktivno srečajo med spontanim raziskovanjem v predšolskem obdobju. Tako med igro odkrivajo različna gibanja glede na trajanje in hitrost, spoznavajo, kaj gibanje povzroči in vzdržuje, spoznavajo gibanje teles po zraku, v vodi in na kopnem (Bahovec idr., 1999).

V prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju učenci pri predmetu spoznavanje okolja svoje znanje o silah in gibanju sistematično nadgradijo. S pojmom sile se učenci srečajo v 4. razredu osnovne šole pri predmetu naravoslovje in tehnika, in sicer pri tematskem sklopu sile in gibanja, kjer je poudarek na temi premikanje in prevažanje. Učenci morajo znati prikazati, da se telesa navzdol premikajo zaradi sile teže, dokazati sile, ki delujejo ob dotiku in na daljavo itn. V 5.

razredu osnovne šole se pri tematskem sklopu sile in gibanja srečajo s temo naprave in stroji (konstrukcijske zbirke) (Vodopivec idr., 2011).

V tabelah 1 in 2 so podrobneje predstavljeni operativni učni cilji, učne vsebine ter minimalni in temeljni standardi znanja, ki se navezujejo na tematski sklop sile in gibanja pri predmetu spoznavanje okolja ter naravoslovje in tehnika.

19

Tabela 1: Cilji, vsebine in standardi znanja pri tematskem sklopu sile in gibanja pri predmetu spoznavanje okolja (Kolar, Krnel in Velkavrh, 2011).

− razlikujejo gibanja teles (smer, hitrost) in sile, ki nanje delujejo;

− izvedejo dejavnosti in napovedujejo gibanje teles v vodi, po zraku in po različnih površinah;

− vedo, da na gibanje lahko vplivamo.

20

Tabela 2: Cilji, vsebine in standardi znanja pri tematskem sklopu sile in gibanja pri predmetu naravoslovje in tehnika (Vodopivec idr., 2011).

RAZRED 4. 5.

CILJI (obvezni in izbirni):

Učenci znajo: − ugotoviti različne načine premikanja teles;

− prikazati, da se telesa navzdol premikajo zaradi teže (sile);

− dokazati sile, ki delujejo med telesi ob dotiku (trenje) in na daljavo (magnetna, električna);

− izdelati in preizkusiti model vozička ter predlagati izboljšave;

− ugotoviti podobnosti in razlike med gibanjem nekaterih živali in gibanjem človeka;

− razložiti pomen lastnosti površin glede na različne načine gibanja (drsanje, tek);

− ugotoviti pomen posebnih pravil za promet;

− utemeljiti pomen ustrezne opreme za različne načine gibanja;

− pojasniti, da je za varnost prometa pomembno, da so udeleženci v prometu pozorni na druge;

− razložiti, čemu so namenjeni signalna oprema vozil in pešcev ter prometni znaki;

− utemeljiti pomen varnostne čelade pri vožnji s kolesom ter pripenjanja varnostnega pasu v avtu;

− poimenovati in opisati sestavne dele in obvezno opremo kolesa in ga znajo pravilno vzdrževati;

− razložiti in utemeljiti pomen ravnanja v prometu skladno s predpisi in glede na razmere na cestišču.

− dokazati, da je za začetek nihanja potreben sunek;

− prikazati primere, kjer je uporabljen princip vzvoda (ki olajša fizikalno delo);

− ugotoviti, kako bi lahko dvignili predmet na večjo višino, kot ga lahko dvignemo z vzvodom;

− opisati dvigalo ali model dvigala in poimenujejo posamezne dele;

− dokazati, da jermen prenaša gibanje, lahko pa tudi breme;

− sestaviti model jermenskega gonila in naprave z jermenskim gonilom;

− narisati skico svojega modela in opisati njegovo delovanje;

− preveriti možnosti uporabe jermenskega gonila.

VSEBINE − Sile ob dotiku in sile na daljavo

− Voziček

− Varnost pri gibanju/v prometu

− Gibanje ljudi in živali

− Izdelava modela od skice do končnega izdelka

STANDARDI ZNANJA (minimalni in temeljni):

Učenci:

− poznajo vzroke za gibanje teles,

− znajo izdelati in preizkušati model vozička ter predlagati izboljšave,

− poznajo in poimenujejo sestavne dele kolesa in obvezno opremo,

− ravnajo se v prometu kot kolesarji in pešci, skladno s predpisi in upoštevajo razmere na cestišču,

− znajo razložiti, kaj je pomembno za prometno varnost in zakaj,

− znajo izdelati model gugalnice in ga preizkušati,

− znajo izdelati model jermenskega gonila in pojasniti njegovo delovanje,

− znajo našteti možnosti uporabe jermenskega gonila in predlagati izboljšave naprave.

21

V raziskovalnem delu magistrskega dela smo se osredinili na poučevanje izbranih učnih vsebin iz tematskega sklopa sile in gibanja v 5. razredu osnovne šole. Učne vsebine, ki smo jih obravnavali na prostem v okolici šole, so: gugalnica, delovanje gugalnice nihalke, naprave z uporabo nihala, uporaba vzvoda, vzvod pri napravah in orodju ter dvigovanje bremen na višino.

V nadaljevanju so teoretično predstavljene navedene učne vsebine.