V teoretičnem delu magistrskega dela so predstavljene različne opredelitve pouka na prostem, lokacije in njene značilnosti za izvedbo takšnega pouka, tipi oz. vrste pouka na prostem, trajanje pouka na prostem, prednosti in omejitve, ki jih tovrstni pouk prinaša. Predstavljeno je tudi, kako je pouk na prostem, po mnenju različnih strokovnjakov, dobro načrtovati. Opisane so tudi različne učne oblike in metode dela, ki so najbolj značilne za pouk naravoslovja, ter učni pristopi. Predstavili smo, kaj je o pouku na prostem zapisano v učnem načrtu za naravoslovje in tehniko. Predstavili smo tudi, kaj je o tematskem sklopu sile in gibanja zapisano v kurikulumu za vrtce, v učnih načrtih za spoznavanje okolja ter naravoslovje in tehnika.
Predstavili smo teoretično vsebino sil in gibanja (gugalnice, vzvod in škripec), ki je vključena v učbenike za osnovno šolo. Opisali smo tudi nekaj napačnih predstav učencev o silah in gibanju, ki smo jih zasledili v literaturi.
Na osnovi teoretičnih izhodišč smo načrtovali raziskavo, s katero smo želeli ugotoviti, kakšne izkušnje in mnenje imajo učenci o pouku na prostem, kakšne učne oblike, učne metode in učne pristope bi si pri pouku naravoslovja in tehnike najbolj želeli. Želeli smo identificirati najbolj pogoste napačne predstave učencev pri izbranih učnih vsebinah s področja sile in gibanja in tako oblikovali učni pristop, ki bi omogočal odpravo le-teh. Zanimalo nas je, kako učenci ocenjujejo uporabljeni učni pristop in kako ga reflektira učitelj. Želeli smo ugotoviti, kako in v kolikšni meri se raven pridobljenega znanja o izbranih učnih vsebinah s področja sile in gibanja razlikuje med učenci različnih skupin, ki smo jih oblikovali glede na njihovo mnenje o pouku na prostem, zaključno oceno pri predmetu naravoslovje in tehnika ter učni uspeh. V nadaljevanju so predstavljene osrednje ugotovitve raziskave, njen doprinos, omejitve in predlagane smernice za nadaljnje raziskovanje.
Z raziskavo smo ugotovili:
Da bi si učenci 5. razreda osnovne šole pri pouku naravoslovja in tehnike najbolj želeli učne oblike dela v paru, laboratorijsko-eksperimentalne učne metode in učnega pristopa v obliki pouka na prostem (tabele 3−5).
Da imajo učenci 5. razreda osnovne šole s poukom na prostem malo izkušenj (Iz njihovih odgovorov smo ugotovili, da ga imajo vsaj dvakrat na šolsko leto. Pri tem menimo, da so dani odgovori v veliki meri njihove zaznave pouka na prostem). Največ izkušenj imajo učenci v okolici šole na lokaciji šolskega igrišča, v lepem in sončnem vremenu (tabeli 6, 7).
Da imajo učenci 5. razreda osnovne šole o pouku na prostem pozitivno mnenje ter je večini učencem takšen pouk zelo všeč in bi si ga želeli imeti večkrat. Menijo, da si, kadar pouk poteka na prostem, učno vsebino lažje zapomnijo in jo tudi boljše razumejo.
Za učenje so bolj motivirani, sproščeni, izboljša se tudi njihovo počutje. Pouk na prostem jim je všeč, ker omogoča veliko gibanja (poglavje 3.5).
Nekatere napačne predstave, ki jih imajo učenci pri izbranih učnih vsebinah s področja sile in gibanja. To so: gugalnica prevesnica bo v ravnovesju, ko bodo bremena (z različno maso) postavljena v enaki oddaljenosti od vrtišča (torej bosta imeli desna in leva ročica enako dolžino); kadar sta na gugalnici prevesnici bremeni z različno maso, ravnovesja ne moremo vzpostaviti; breme s pomočjo vzvoda najlažje dvignemo takrat, ko vrtišče postavimo na sredino vzvoda (poglavje 3.5).
51
Da je učni pristop, ki v neki meri omogoča odpravo napačnih predstav učencev pri izbranih učnih vsebinah s področja sile in gibanja, dobro oblikovati po konstruktivističnem učnemu pristopu (poglavje 3.5).
Da se med učenci različnih skupin, ki smo jih oblikovali glede na njihovo mnenje o pouku na prostem, zaključno oceno pri predmetu naravoslovje in tehnika ter učni uspeh, raven pridobljenega znanja o izbranih učnih vsebinah s področja sile in gibanja ne razlikuje veliko. Vse posamezne skupine učencev so dosegle srednji napredek v znanju (tabela 14).
Da učenci 5. razreda osnovne šole ocenjujejo uporabljeni učni pristop pri obravnavi izbranih učnih vsebin s področja sile in gibanja kot zelo dobrega. Večina učencev bi si pri predmetu naravoslovje in tehnika večkrat želela imeti pouk na prostem, kjer bi lahko samostojno raziskovali in pri tem uporabljali konkretne pripomočke (poglavje 3.5).
Da uporabljeni učni pristop ocenjujemo kot primernega za obravnavo izbranih učnih vsebin s področja sile in gibanja, saj smo pri oblikovanju upoštevali več dejavnikov in tako učni pristop celostno oblikovali (poglavje 3.5).
Glede na manjši vzorec učencev, ki so bili vključeni v raziskavo, izsledkov ne moremo posplošiti na osnovno množico. Za to bi morali uporabiti večji vzorec in tako vključiti učence 5. razredov iz različnih osnovnih šol (tako mestnih kot podeželskih). Glede na število izvedenih učnih ur (5 šolskih ur) lahko zaključimo, da so učenci za takšen pouk bolj motivirani in navdušeni ter da bi si želeli imeti več pouka na prostem, kjer bi lahko samostojno raziskovali in pri tem uporabljali konkretne pripomočke. Če bi imeli za poučevanje na voljo več šolskih ur, bi organizirali več dejavnosti, s katerimi bi najprej preverili predznanje učencev (npr. z uporabo intervjuja, ki bi ga opravili z vsakim učencem posebej). Učencem bi omogočili tudi več dejavnosti, s katerimi bi poglabljali znanje, razumevanje in razvijali spretnosti.
V okviru magistrske raziskave smo želeli učencem enega 5. razreda osnovne šole pri predmetu naravoslovje in tehnika zagotoviti izkušnjo preživljanja kvalitetnega in poučnega šolskega časa na prostem v okolici šole. Učencem smo želeli približati izbrane učne vsebine s področja sile in gibanja. Učni proces (pristop) smo tako oblikovali celostno. Pri tem se nismo opirali le na smernice različnih strokovnjakov o tem, kakšen pouk je najučinkovitejši (med drugim tudi za odpravo napačnih predstav), ampak smo upoštevali tudi mnenje učencev o tem, kakšen pouk bi si pri predmetu naravoslovje in tehnika sploh želeli in kaj je tisto, kar jih za učenje najbolj motivira.
Magistrsko delo ponuja tako učiteljem kot učencem konkretne ideje in gradiva za izvajanje fizikalnih vsebin s področja sile in gibanja pri pouku na prostem v okolici šole pri predmetu naravoslovje in tehnika. Učne dejavnosti, ki smo jih oblikovali, učitelju omogočajo, da uporabi šolsko okolico za poučevanje tako posredno kot tudi neposredno. Slednje vključuje uporabo konkretne okolice šole in njenih pripomočkov, kot so gugalnice in druga igrala, naravni materiali (pesek, mivka, kamni, drevesne veje itn.), ki jih najdemo na šolskem igrišču, in drugi pripomočki, ki jih najdemo na šoli (palice oz. metle, samokolnice, vedra ipd.). Z uporabo konkretnih pripomočkov imajo učenci možnost samostojnega raziskovanja, odkrivanja ter poglabljanja znanja in tako možnost preoblikovanja napačnih pojmovanj.
Izsledki raziskave pripomorejo k prepoznavanju prednosti pouka na prostem. Učitelje spodbujajo, da bi pouk naravoslovja in tehnike večkrat izvajali na prostem, da bi pri oblikovanju učnega procesa upoštevali želje učencev in za delo uporabili učne oblike, učne metode in učne pristope, ki bi učence za delo najbolj motivirali.
52
Izsledki raziskave odpirajo tudi števila raziskovalna vprašanja. Smiselno bi bilo preveriti trajnost usvojenega znanja pri učencih, ki so bili vključeni v našo raziskavo. Prav tako bi bilo smiselno izvajati več ur pouka na prostem v okolici šole in nato ugotoviti, v kolikšni meri se učni dosežki pri različnih učnih predmetih izboljšajo. Dobro bi bilo spremljati počutje učencev po samih učnih urah, izvedenih na prostem v okolici šole. Počutje bi spremljali tekom dneva in tako ugotavljali, v kolikšni meri, pouk na prostem vpliva na njihovo razpoloženje. Smiselno bi bilo tudi ugotoviti, ali in v kolikšni meri, pouk na prostem vpliva na počutje učencev, če je delo organizirano v različnih učnih oblikah (npr. kot delo v paru, individualno delo ipd.). Prav tako bi bilo smiselno raziskati in primerjati dosežke učencev, ki bi učne vsebine s področja sile in gibanja poglabljali s tradicionalnimi učnimi pristopi, in tistih, ki bi znanje poglabljali s sodobnimi učnimi pristopi (konstruktivističnim, raziskovalnim ipd.). Dobro bi bilo raziskati, kako in kje učenci preživljajo prosti čas, ali ga v večini preživljajo na prostem, v naravi (na igriščih in igralih), v kolikšni meri je njihov prosti čas strukturiran in kako se to odraža v stopnji razvoja spretnosti, ravni znanja ter razumevanja določenih naravoslovnih vsebin.
Spoznanja, do katerih smo prišli tekom izvedbe raziskave in pregleda literature, narekujejo pomembnost izbora sodobnih učnih oblik, učnih metod in učnih pristopov. Pri tem je dobro upoštevati želje učencev, saj to vodi do učinkovitega učenja in (notranje) motivacije. Ker šola (tj. učitelj) pomembno vpliva na oblikovanje posameznikovih vrednot, odnosa do narave, okolja in prostora, je njena temeljna naloga učencem ponuditi čim več kvalitetnega časa v naravi.
53