Pouk na prostem v okolici šole

Anketni vprašalnik (priloga 6.2) vsebuje 5 vprašanj. Z vprašanji od 1 do 4 smo pridobili podatke o tem, kakšne so izkušnje učencev s poukom na prostem. Zanimalo nas je, kako pogosto in kje imajo učenci pouk na prostem. Pri tem smo se osredinili na okolico šole in ne na pouk v okviru naravoslovnih in tehniških dni, šol v naravi, obiskov živalskega, botaničnega vrta, muzejev idr.

(podatki so predstavljeni v tabeli 6 in 7). Učenci so opisali tudi svojo najboljšo oz. najslabšo učno uro pouka na prostem v okolici šole. Glede na njihove odgovore smo oblikovali kode za lažjo analizo podatkov. Podatki so predstavljeni v tabelah 8 in 9 ter z grafom 1.

Peto vprašanje je sestavljeno iz 10 trditev. Vsako trditev so učenci ovrednotili z oceno od 1 do 5, pri čemer številka 5 pomeni, da se s trditvijo popolnoma strinjajo, številka 1, da se s trditvijo sploh ne strinjajo. Na podlagi ocen smo za vsako trditev posebej izračunali aritmetično sredino in standardni odklon. Tako smo pridobili podatke o mnenju učencev o pouku na prostem.

Podatki so predstavljeni v tabeli 10.

32

V tabeli 6 so prikazani odgovori učencev o tem, kolikokrat imajo pouk na prostem v okolici šole. 38,1 % učencev je odgovorilo, da imajo pouk na prostem v okolici šole enkrat ali dvakrat na šolsko leto. 33,3 % učencev je odgovorilo, da imajo pouk na prostem dvakrat na mesec, 14,3 % učencev, da ga imajo enkrat na mesec, in 14,3 % učencev, da imajo pouk na prostem enkrat na teden.

Tabela 6: Količina pouka na prostem v okolici šole glede na odgovore učencev 5. razreda osnovne šole

N N %

Iz tabele 7 je razvidno, da je največ učencev (37,2 %) odgovorilo, da imajo pouk na prostem na šolskem igrišču. 27,9 % učencev je odgovorilo, da imajo pouk na prostem na šolskem vrtu, 18,6 % na bližnjem igrišču, 9,3 % v parku, 4,7 % v gozdu. En učenec (2,3 %) je odgovoril, da imajo pouk na prostem na kmetiji.

Tabela 7: Lokacije pouka na prostem v okolici šole pri predmetu naravoslovje in tehnika

N N %

33

Učenci so opisovali svoje izkušnje najboljših oz. najslabših učnih ur na prostem v okolici šole.

Pri tem so napisali, o čem so se pogovarjali, kaj so opazovali, raziskovali, preizkušali in o čem menijo, da so se učili. Iz odgovorov (tabela 8) je razvidno, da imajo učenci izkušnje z učnimi urami na prostem v okolici šole pri naravoslovnih (67,9 %) in družboslovnih (38,1 %) vsebinah.

Tabela 8: Izkušnje učencev z učnimi vsebinami pri pouku na prostem v okolici šole

N N %

Vsebina Naravoslovna 13 61,9

Družboslovna 8 38,1

Skupaj 21 100,0

Iz tabele 9 je razvidno, da več kot dve tretjini učencev (71,4 %) ni imelo najslabše izkušnje z učno uro na prostem v okolici šole. Pri tem so nekateri izpostavili, da bi si želeli več pouka na prostem. 28,6 % učencev je opisalo najslabšo učno uro na prostem. Pri tem so navajali podobne razloge: delo je bilo organizirano v frontalni obliki, ves čas je bil aktiven le učitelj, ki je podajal učno snov, učenci so morali izpolnjevanje učne liste in naloge v delovnem zvezku.

Tabela 9: Najslabša učna ura na prostem v okolici šole

N N %

Nimam najslabše učne ure na prostem v okolici šole. 15 71,4 Imam najslabšo učno uro na prostem v okolici šole. 6 28,6

Skupaj 21 100,0

Graf 1 prikazuje podatke o tem, kako so se učenci po izvedeni učni uri pouka na prostem v okolici šole počutili. 71,4 % učencev se je počutilo zelo dobro, 23,8 % dobro,

en učenec (4,8 %) pa se glede počutja po izvedeni učni uri ni opredelil.

Graf 1: Počutje učencev po izvedeni učni uri na prostem

34

Peto vprašanje je sestavljeno iz 10 trditev. Vsako trditev so učenci ovrednotili z oceno od 1 do 5, pri čemer številka 5 pomeni, da se s trditvijo popolnoma strinjajo, številka 1, da se s trditvijo sploh ne strinjajo. Za vsako trditev smo izračunali aritmetično sredino in standardni odklon.

Podatki so predstavljeni v nadaljevanju (tabela 10). Učenci se s tremi trditvami popolnoma strinjajo, saj je pri teh aritmetična sredina bližje vrednosti 5,00 kot 4,00. Pouk na prostem v okolici šole imajo učenci radi, saj učenje takrat poteka bolj sproščeno (M = 4,57, SD = 0,60).

Popolnoma se strinjajo s trditvijo, da lahko učenje poteka tudi zunaj in ne le izključno v učilnici (M = 4,62, SD = 0,67). Prav tako se popolnoma strinjajo s trditvijo, da bi se večkrat radi učili na prostem (M = 4,67, SD = 0,73). Učenci se z ostalimi sedmimi trditvami strinjajo, saj je pri teh aritmetična sredina bližje vrednosti 4,00. Strinjajo se, da je pouk na prostem v okolici šole zanimivejši kot pouk v učilnici (M = 4,48, SD = 0,81), da se pri pouku na prostem v okolici šole boljše počutijo (M = 4,48, SD = 0,93), da so za učenje bolj motivirani (M = 4,38, SD = 0,81), da si učno vsebino lažje zapomnijo (M = 4,29, SD = 0,85) in jo bolje razumejo (M = 4,19, SD = 0,93). Strinjajo se tudi s trditvijo, da jim je pouk na prostem v okolici šole všeč, ker se med učenjem lahko gibajo (M = 4,10, SD = 1,22) in lahko s sošolci dobro sodelujejo v skupinah (M = 3,86, SD = 1,01).

Tabela 10: Stopnja strinjanja učencev s posamezno trditvijo (1 – sploh se ne strinjam, 5 – popolnoma se strinjam), ki opisuje pouk na prostem

Trditev M SD

Želim si več takšnega pouka 4,67 0,73

Učenje je izvedljivo tudi zunaj (na prostem v okolici šole) 4,62 0,67

Sproščenost 4,57 0,60

Za vsakega učenca posebej smo iz vseh 10 trditev, ki opisujejo pouk na prostem, izračunali aritmetično sredino (M) in tako dobili podatek, v kolikšni meri mu je pouk na prostem všeč.

Vse učence, pri katerih smo izračunali aritmetično sredino med 4,91 in 4,64, smo uvrstili v skupino Pouk na prostem mi je zelo všeč. Učence, pri katerih smo izračunali aritmetično sredino med 4,55 in 4, smo uvrstili v skupino Pouk na prostem mi je všeč. Učence, pri katerih smo izračunali aritmetično sredino med 3,91 in 2,82, smo uvrstili v skupino Neopredeljeni. Vsi podatki so predstavljeni v tabeli 11.

35

Kot je razvidno iz tabele 11, je 42,8 % učencem pouk na prostem zelo všeč, 33,3 % všeč, 23,9 % pa se za to, ali jim je pouk na prostem všeč oz. jim ni všeč, ni opredelilo.

Tabela 11: Učenci, razvrščeni v tri skupine glede na njihovo mnenje o pouku na prostem

Skupina N N %

Z anketnim vprašalnikom (priloga 6.3) smo želeli izvedeti, kako učenci ocenjujejo uporabljeni učni pristop po izvedenih učnih urah na prostem. Učenci so najprej odgovorili na štiri odprta vprašanja o tem, ali se je način dela pri pouku kaj razlikoval od pouka naravoslovja in tehnike, ki ga običajno vodi njihov učitelj, če bi si želeli imeti več takšnih ur pri predmetu naravoslovje in tehnika. Zanimalo nas je tudi, ali so imeli učenci občutek, da so se učili, če in kaj jih je pri pouku motilo. Glede na njihove odgovore smo oblikovali kode za lažjo analizo podatkov. Peto vprašanje vsebuje 17 trditev. Za vsako so učenci podali stopnjo strinjanja na lestvici stališč Likertovega tipa. Za vsako trditev smo izračunali aritmetično sredino in standardni odklon. Vsi podatki so prikazani v nadaljevanju.

Vsi učenci (100 %) so na vprašanje, ali se je način dela pri izvedenem pouku razlikoval od pouka naravoslovja in tehnike, ki ga vodi njihov učitelj, odgovorili z da. Pri tem so nekateri pojasnili svoj odgovor in zapisali, da so pri običajnem pouku naravoslovja in tehnike manj zunaj in da je pouk organiziran nekoliko drugače. Običajno pri pouku več pišejo in skicirajo. Pri izvedenem pouku je delo potekalo na prostem in v skupinah, kjer so samostojno raziskovali.

Učenci so zapisali, da se je pouk na prostem od običajnega pouka razlikoval tudi zato, ker so učno vsebino boljše razumeli. Na voljo so jim bile tudi težje naloge, kar jim je bilo zelo všeč.

81,0 % učencev je imelo občutek, da so se pri izvedenem pouku učili. Pri tem so nekateri navedli razloge: ker so raziskovali in preizkušali; ker so videli, kako nekaj deluje; ker so bili zunaj na prostem. 19,0 % učencev (tj. 4) ni imelo občutka, da bi se pri izvedenem pouku učili.

Le en učenec je svoj odgovor pojasnil in zapisal, da tega občutka ni imel, saj je delo potekalo na zabaven način.

95,2 % učencev bi si želelo, da bi imeli več takšnih ur pri pouku naravoslovja in tehnike. Pri tem so nekateri svoje odgovore pojasnili in zapisali razloge: ker so preizkušali, bili zunaj na svežem zraku, dejavnosti so bile zanimive, učno vsebino so si lažje zapomnili in so jo tudi boljše razumeli, niso pisali v zvezke. Le en učenec (4,8 %) je odgovoril, da si takšnega pouka ne bi želel. Pri tem ni zapisal dodatnega pojasnila.

Več kot dve tretjini učencev (76,2 %) pri izvedenem pouku na prostem ni motilo nič. 23,9 % učencev je zapisalo, da jih je motilo vreme (premrzlo, presvetlo) in sošolci. Enemu učencu ni bila všeč učna vsebina.