3.4.1 Raziskovalna metoda
V delu sem uporabila deskriptivno kavzalno neeksperimentalno metodo. Podatke sem pridobila z metodo anketiranja.
30 3.4.2 Raziskovalni vzorec
Vzorec je bil namenski. Zajemal je 41 učiteljev, ki so zaposleni na izbrani ustanovi, od tega je bilo 35 žensk in 6 moških (Tabela 2). Na posebnem programu vzgoje in izobraževanja v izbrani ustanovi poučuje 23 učiteljev (od tega je 21 profesorjev specialne in rehabilitacijske pedagogike, eden ima opravljeno pedagoško dokvalifikacijo, eden dokončan študij inkluzivne pedagogike, oba poučujeta na mestu specialnega in rehabilitacijskega pedagoga), v programu z nižjim izobrazbenim standardom je zaposlenih 18 učiteljev (od tega 10 profesorjev specialne in rehabilitacijske pedagogike, 5 je takšnih, ki imajo opravljeno pedagoško dokvalifikacijo, 2 sta dokončala študij inkluzivne pedagogike, eden pa je tak, ki ima opravljeno defektološko dokvalifikacijo in študij inkluzivne pedagogike, vsi pa poučujejo na mestu specialnega in rehabilitacijskega pedagoga) (Tabela 1 in 3).
Tabela 1
Delovno mesto udeležencev raziskave
Delovno mesto udeležencev f f %
Posebni program vzgoje in izobraževanja 23 56,1 Program z nižjim izobrazbenim standardom 18 43,9
Skupaj 41 100
Tabela 2
Spol udeležencev raziskave
Spol udeležencev f f %
Moški 6 14,63
Ženski 35 85,37
Skupaj 41 100
31
Defektološka dokvalifikacija 1 4,35 5 27,8
Inkluzivna pedagogika 1 4,35 2 11,1
Udeleženci imajo v povprečju nekaj manj kot 19 let delovne dobe (standardni odklon znaša 12 let), pri tem je minimum 0,17 let (približno 2 meseca delovne dobe), maksimum pa 40 let.
Starost otrok, ki jih poučujejo vključeni udeleženci, v povprečju znaša nekaj več kot 14 let (s standardnim odklonom 4,5 let), ekstremni vrednosti pa kažeta na razpon od 7 let do 26 let. Pri tem je potrebno poudariti, da mnogo udeležencev poučuje širok starostni razpon otrok, kot približek (ali pa vrednost, ki najbolje zajame razpon) sem vzela aritmetično sredino.
Tabela 4
Starost in delovna doba udeležencev raziskave ter starost otrok
N M SD Min Max
Starost udeležencev 41 43,44 12,03 23,00 60,00
Delovna doba 41 18,92 11,99 0,17 40,00
Starost otrok 41 14,21 4,48 7,00 26,00
32 3.4.3 Postopki zbiranja podatkov
3.4.3.1 Organizacija zbiranja podatkov
Za namen raziskave sem uporabila kvantitativno (standardizirano) tehniko in sicer dva vprašalnika. V tiskani obliki sem ju razdelila učiteljem na izbrani osnovni šoli. Vprašalnik je bil razdeljen med 49 učiteljev, od tega jih je 41 vrnilo izpolnjen vprašalnik. Stopnja odzivnosti je bila 83,7 %. Zbiranje vprašalnikov je potekalo maja 2017.
3.4.3.2 Vsebinsko-metodološke značilnosti instrumentov
Prvi izmed obeh vprašalnikov se imenuje Teacher' sense of efficacy scale. Oblikovali sta ga Megan Tschannen-Moran in Anita Woolfolk Hoy leta 2001 (The Ohio state university, b. d.).
S tem vprašalnikom ugotavljamo, kako učitelji zaznavajo lastno strokovno učinkovitost v razredu. Na voljo sta daljša in krajša verzija vprašalnika. Za namene te raziskave sem uporabila krajšo verzijo. Vprašalnik vsebuje 12 vprašanj. Nanje posameznik odgovarja tako, da svoj odgovor poda s pomočjo 9-stopenjske ocenjevalne lestvice. Ocena predstavlja stopnjo strinjanja z vprašanjem, glede na to, koliko vpliva ima posameznik na določeno situacijo. Ena pomeni, da posameznik nima vpliva na situacijo, devet pa pomeni, da ima na situacijo veliko vpliva.
Vprašalnik je bil za namen magistrskega dela preveden v slovenščino. Prevod sem naredila sama. V pregled sem ga dala še prevajalcu. O prevedenem inštrumentu sem se posvetovala z mentorico tega dela.
Drugi uporabljeni vprašalnik meri stile ustvarjalnega reševanja problemov. Omenjen vprašalnik se imenuje Basadur creative problem solving profile. Oblikovali so ga Min Sidney Basadur, George B. Graen in Mitsuru Wakabayashi leta 1990. S pomočjo vprašalnika ugotovimo, kateri stil reševanja problemov prevladuje pri posamezniku. Vsebinsko je vprašalnik opisan v poglavju 2.2.5. Oblikovno vprašalnik zajema 18 sklopov s štirimi besedami (18 vrstic in 4 kolone). Besede v prvi, drugi, peti, deseti, štirinajsti in sedemnajsti vrsti so distraktorji.
Naloga izpolnjevalca je, da v vsaki vrsti razporedi štiri besede po vrstnem redu od ena do štiri.
Pri tem z ena označi besedo, ki najmanj označuje njegov način/stil reševanja problemov, s štiri pa besedo, ki način/stil reševanja problemov najbolje označuje. Besede v prvi koloni se nanašajo na pridobivanje znanja za reševanje problemov s pomočjo izkušenj (osebna vpletenost), v drugi koloni se besede nanašajo na uporabo znanja za reševanje problemov s
33
pomočjo idej, v tretji na pridobivanje znanja za reševanje problemov s pomočjo mišljenja in v četrti koloni se nanašajo na uporabo znanja za reševanje problemov s pomočjo vrednotenja.
Vprašalnik je bil za namen magistrskega dela preveden v slovenščino. Za prevod sem prosila prevajalca. Prevedene besede sem kasneje sama smiselno preoblikovala in se o njih posvetovala z mentorico.
Veljavnost in zanesljivost obeh vprašalnikov sem preverila preliminarno s študenti na študijskem programu specialne in rehabilitacijske pedagogike, ki obiskujejo prvi letnik druge stopnje in imajo po sedanji dokončani izobrazbi naziv profesor specialne in rehabilitacijske pedagogike (n = 29).
Vprašalnik Basadur creative problem solving profile (Basadur, Graen in Wakabayashi, 1990) na vzorcu izkazuje odlično notranjo zanesljivost Cronbach alpha pri vseh merjenih dimenzijah, na podlagi katerih se potem umešča udeležence v dominantne stile (izkušnje: α = 0,93; ideje: α
= 0,93; mišljenje: α = 0,91; in vrednotenje: α = 0,92).
Tudi za vprašalnik Teacher's sense of efficacy scale (Tschannen-Moran in Woolfolk Hoy, 2001) sem izračunala koeficient notranje konsistentnosti. Izračun je pokazal, da vprašalnik izkazuje visoko zanesljivost in je primeren za uporabo (α = 0,80).
3.4.4 Postopki obdelave podatkov
Dominantne stile ustvarjalnega reševanja problemov sem določila brez uporabe računalniškega programa. Števila pred besedami iz vsake posamezne kolone sem seštela. Tako sem dobila vsoto točk vsake izmed štirih kolon. V graf (Priloga 2) sem nato na ustrezno os vnesla točke.
Točke sem med seboj povezala z ukrivljeno črto. Kvadrant, ki je zavzemal največjo površino, je predstavljal posameznikov dominantni stil reševanja problemov (Priloga 3).
Vse ostale podatke sem obdelala s programom za statistično analizo podatkov IBM SPSS Statistics 23.0. Za opisovanje vzorca sem najprej uporabila deskriptivno statistiko (aritmetična sredina, standardni odklon, minimum in maksimum pri intervalnih spremenljivkah, frekvence in odstotki pri spremenljivkah, ki niso intervalne).
Pred izvedbo inferenčnih analiz sem preverila predpostavke posameznih testov (npr. Levenov test homogenosti variance pri t-testu za neodvisne vzorce). Pri analizah, katerih cilj je bil primerjati izraženost določene intervalne spremenljivke (npr. dolžina delovne dobe) med več kot dvema skupinama, sem uporabila test ANOVA, ki sem ga dopolnila še s post-hoc testi, ki omogočajo parne primerjave (LSD testi). Pri testih, ki zahtevajo le primerjavo izraženosti
34
intervalne spremenljivke med dvema skupinama, sem, na drugi strani, uporabila t-test za neodvisne vzorce. Za izračun korelacij sem uporabila Pearsonov korelacijski koeficient (v primeru, ko se obe vključeni spremenljivki porazdeljujeta normalno) ali pa Spearmanov rho korelacijski koeficient (v primeru, ko se vsaj ena spremenljivka ne porazdeljuje normalno). Za analizo dveh nominalnih spremenljivk sem uporabila hi-kvadrat test, katerega sem – v primerih, ko tabela presega velikost 2x2 – dopolnila tudi z vrednostmi popravljenih rezidualov. Pri testih, ki se močno opirajo na velikost vzorca, sem izračunala še velikost učinka Cohenov d.