Mnenja in izkušnje staršev o vzgoji in izobraževanju nadarjenih učencev v

Splošna ocena staršev o skrbi za nadarjene učence v naši državi

Ni dovolj samo, da nadarjenost pravočasno prepoznamo, potrebna je tudi nadaljnja učinkovita skrb za to skupino otrok. Koncept: Odkrivanje in delo z nadarjenimi učenci v devetletni osnovni šoli (1999) predpostavlja skrb za nadarjene kot: »//…// del programa dela šole, pomemben del njenega načrta in vizije //…//« (str. 7), ki vključuje ustrezne materiale in druge pogoje za učinkovito delovanje in tudi nenehno strokovno izpopolnjevanje na tem področju.

Starši so podali splošno oceno glede skrbi za nadarjene učence v naši državi, saj je ena od izhodišč uspešnega razvoja nadarjenih in dela z njimi ravno skrb za njih in vključuje tako pravšnje materiale kot tudi kadrovske pogoje (»Koncept: Odkrivanje in delo«, 1999).

Ugotovila sem, da v povprečju starši skrb za nadarjene ocenjujejo kot srednje dobro (Mstarši nadarjenih otrok = 3,00; SDstarši nadarjenih otrok = 0,72; Mstarši sošolcev = 3,23; SDstarši sošolcev = 0,78), kar pomeni, da bi skrb za nadarjene učence lahko bila boljša in bi ji bilo potrebno nameniti več pozornosti (tabela 4).

Tabela 4: Splošna ocena staršev o skrbi za nadarjene učence v naši državi

Splošna ocena Starši nadarjenih Starši sošolcev Skupaj

f f % f f % f f %

Odlično poskrbljeno 3 0,7 22 2,0 25 1,6

Dobro poskrbljeno 81 19,1 273 24,9 354 23,2

Srednje dobro poskrbljeno 225 53,2 390 35,4 615 40,4

Slabo poskrbljeno 65 15,4 98 8,9 163 10,7

Sploh ni poskrbljeno 10 2,4 18 1,6 28 1,8

Ne morem oceniti, ker tega področja

ne poznam 39 9,2 300 27,2 339 22,3

Skupaj 423 100,0 1101 100,0 1524 100,0

M 3,00 3,23

SD 0,72 0,78

35 Tabela 5: Rezultati t-testa

V tabeli 4 sem zbrala podatke od staršev tako nadarjenih otrok kot njihovih sošolcev o tem, kaj menijo, kako je na splošno poskrbljeno za nadarjene učence v naši državi. Več kot polovica staršev nadarjenih učencev (f % = 53,2) meni, da je za njihove otroke srednje dobro poskrbljeno, istega mnenja pa je tudi najvišji odstotek staršev sošolcev (f % = 35,4). Skupaj predstavljajo 40,4 % vseh anketirancev. 19,1 % staršev nadarjenih se bolj nagiba k dobri skrbi za nadarjene, medtem ko jih tako misli nekaj več staršev sošolcev (f % = 24,9). 22,3 % vseh staršev se je pri odgovoru vzdržalo, saj menijo, da tega področja ne poznajo dovolj dobro, da bi ga lahko ocenili (fstarši nadarjenih otrok% = 9,2; fstarši sošolcev% = 27,2). Zanimivo je dejstvo, da najmanj sodelujočih meni, da je za otroke ali odlično poskrbljeno (f % = 1,6) ali pa zanje sploh ni poskrbljeno (f % = 1,8). Da se za skrb nadarjenih otrok v naši državi ni potrebno bati, ker je za njih odlično poskrbljeno, menijo 3 starši nadarjenih učencev (f % = 0,7) in 2,0 % vseh staršev sošolcev. 2,4 % staršev otrok, ki so bili identificirani kot nadarjeni, meni, da za njihove otroke sploh ni poskrbljeno in da je na tem področju potrebno še veliko postoriti. Prav tako je istega mnenja 18 staršev sošolcev, ki predstavljajo 1,6 % te skupine. Ostali (f % = 10,7), ki so odgovorili na to vprašanje, se strinjajo, da je za nadarjene učence v naši državi slabo poskrbljeno (fstarši nadarjenih otrok% = 15,4; fstarši sošolcev% = 8,9).

Iz rezultatov v tabeli 5 je razvidno, da obstajajo statistično pomembne razlike v splošni oceni glede skrbi za nadarjene učence v naši državi med starši nadarjenih učencev in starši njihovih sošolcev (t = - 4,861; df = 815,063; p = 0,000). Aritmetična sredina nam pove, da so starši sošolcev skrb za nadarjene učence v naši državi ocenili boljše kot starši nadarjenih otrok (Mstarši nadarjenih otrok = 3,00; SDstarši nadarjenih otrok = 0,72; Mstarši sošolcev = 3,23; SDstarši sošolcev = 0,78).

Ferbežer (2002) trdi: »Izobraževalni sistemi morajo biti zgrajeni tako, da zagotavljajo ustrezno izobraževanje večini otrok, za katere morajo biti urejene posebne organizacijske možnosti« (str. 7). Poudarja tudi, da bi nadarjenim učencem moralo biti omogočeno, da razvijejo svoje sposobnosti v popolnosti. Prav tako Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o osnovni šoli (2011) za nadarjene učence predpisuje, da mora biti za to posebno skupino otrok omogočeno vključevanje v dodatni pouk, jim prilagoditi metode in oblike dela ter jim ponuditi druge individualne in skupinske pomoči (Bezić idr., 2006). A. Fakin (2003) navaja, da so za nadarjene še vedno namenjena nizka finančna sredstva. M. Juriševič idr.

(2012) poleg pomanjkanja finančnih sredstev kot problem za slabšo skrb nadarjenih vidijo še v prevelikem številu nadarjenih učencev, delovni preobremenjenosti šolskih delavcev in slabem zavedanju družbe o pomenu skrbi za nadarjene. Rezultat nam pove, da skrb za nadarjene v naši državi po mnenju staršev ni ne dobra ne slaba, pač pa se splošna ocena giblje nekje v sredini. Sklenemo lahko, da imamo na tem področju še veliko možnosti za izboljšave tako na ravni države kot na ravni izobraževalnih institucij.

t-preizkus

M SD t df p

Starši nadarjenih 3,00 0,72

- 4,861 815,063 0,000 Starši sošolcev 3,23 0,78

36 Urejenost prepoznavanja nadarjenih učencev v šoli

Prepoznavanje nadarjenih v osnovni šoli je proces, ki poteka skozi tri stopnje: evidentiranje, identifikacija in seznanitev in pridobitev mnenja staršev (Bezić idr., 2006). Ferbežer in M.

Kukanja-Gabrijelčič (2008) sta prepričana, da bi moral vsak nadarjen biti prepoznan, saj lahko le na takšen način tem učencem zagotovimo optimalen razvoj njihovih sposobnosti.

Sodelujoči v raziskavi so zato odgovarjali, kaj menijo o urejenosti prepoznavanja nadarjenih učencev v šoli. Izsledki kažejo, da se starši nadarjenih učencev in starši njihovih sošolcev strinjajo glede stopnje urejenosti prepoznavanja in jo ocenjujejo kot srednje dobro urejeno (tabela 6).

Tabela 6: Urejenost prepoznavanja nadarjenih učencev v šoli po mnenju staršev

Stopnja urejenosti Starši nadarjenih Starši sošolcev Skupaj

f f % f f % f f %

Odlično urejeno 15 3,4 22 2,0 37 2,4

Dobro urejeno 177 41,3 273 24,8 450 29,4

Srednje dobro urejeno 169 39,4 390 35,4 559 36,5

Slabo urejeno 37 8,6 98 8,9 135 8,8

Sploh ni urejeno 5 1,2 18 1,6 23 1,5

Ne morem oceniti, ker tega področja

ne poznam 26 6,1 300 27,2 326 21,3

Skupaj 429 100,0 1101 100,0 1530 100,0

M 3,40 3,20

SD 0,76 0,84

Tabela 7: Rezultati t-testa

Iz tabele 6 so razvidna mnenja staršev o urejenosti prepoznavanja nadarjenih učencev.

Razberemo lahko, da je prepoznavanje nadarjenih v osnovni šoli po mnenju staršev srednje dobro urejeno (f % = 36,5). S tem se strinja 39,4 % staršev nadarjenih in 35,4 % staršev njihovih sošolcev. Sicer pa najvišji odstotek staršev nadarjenih učencev (f % = 41,3) kaže na strinjanje, da je za njihove otroke dobro urejeno, medtem ko je istega mnenja le četrtina staršev sošolcev (f % = 24,8). Mnenje 23 staršev (f % = 1,5) je, da nekatere šole sploh nimajo urejenega prepoznavanja nadarjenih učencev (fstarši nadarjenih otrok% = 1,2; fstarši sošolcev% = 1,6).

Prav tako jih le nekaj vprašanih meni, da je za prepoznavanje nadarjenih v naši državi poskrbljeno odlično. Skupaj predstavljajo 2,4 % vseh, od tega jih je takšnega mnenja 3,4 % vseh staršev nadarjenih in 2,0 % sodelujočih staršev sošolcev. Dobra petina vseh staršev (f %

= 21,3) stanja urejenosti prepoznavanja nadarjenih v osnovni šoli ne more oceniti, ker so t-preizkus

M SD t df p

Starši nadarjenih 3,40 0,76

4,021 1250 0,000 Starši sošolcev 3,20 0,84

37

mnenja, da tega področja ne poznajo dovolj dobro. Za ta odgovor se je odločilo 26 staršev nadarjenih (f % = 6,1) in 300 staršev sošolcev (f % = 27,2). Ostali so mnenja, da je prepoznavanje v šolah slabo urejeno (fstarši nadarjenih otrok% = 8,6; fstarši sošolcev% = 8,9).

Največji razkorak med starši nadarjenih in starši sošolcev se pojavi pri trditvi, da je za nadarjene urejeno dobro (fstarši nadarjenih otrok% = 41,3; fstarši sošolcev% = 24,8). Na podlagi izračuna t-testa (tabela 7) sem ugotovila, da se med starši nadarjenih in starši njihovih sošolcev pojavljajo statistično pomembne razlike v oceni urejenosti prepoznavanja nadarjenih učencev v šoli (t = 4,021; df = 1250; p = 0,000). Aritmetična sredina nam pove, da imajo starši nadarjenih učencev boljše mnenje o prepoznavanju nadarjenih v šoli kot starši nenadarjenih (Mstarši nadarjenih otrok = 3,40; SDstarši nadarjenih otrok = 0,76; Mstarši sošolcev = 3,20; SDstarši sošolcev = 0,84).

Da je prepoznavanje nadarjenih v slovenskih osnovnih šolah dobro urejeno, potrjuje tudi študija Eurydice (Juriševič, 2011), ki kaže, da je v evropskih državah, med njimi tudi v Sloveniji, nadarjenih učencev prepoznanih v povprečju med 3 % in 10 %. V Sloveniji imamo v povprečju 26 % identificiranih nadarjenih učencev v generaciji (Juriševič, 2011). To dejstvo postavlja tudi nekatere pomisleke. M. Juriševič (2015) trdi, da je ta odstotek prevelik, s čimer ne bi bilo nič narobe, če bi bili ti učenci potem ustrezno obravnavani. Do težav pride, če je nekdo prepoznan kot nadarjen, pa pravzaprav sploh ni, saj lahko pride do preobremenjevanja otroka, še doda M. Juriševič (2015).

Urejenost vzgojno-izobraževalnega dela z nadarjenimi učenci v šoli

Dokument iz leta 1999 z naslovom Koncept: Odkrivanje in delo z nadarjenimi učenci v devetletni osnovni šoli je osnova, s katero se je v Sloveniji začelo bolj sistematično delo z nadarjenimi učenci (Juriševič, 2011). Odgovore, kaj o urejenosti vzgojno-izobraževalnega dela z nadarjenimi učenci v šoli menijo vprašani starši, pa sem zbrala v tabeli 8. Spoznala sem, da se tako starši nadarjenih kot tudi starši njihovih sošolcev strinjajo glede urejenosti vzgojno-izobraževalnega dela z nadarjenimi učenci v šoli. Stopnjo urejenosti so ocenili kot srednje dobro (tabela 8).

Tabela 8: Urejenost vzgojno-izobraževalnega dela z nadarjenimi učenci v šoli po mnenju staršev

Stopnja urejenosti Starši nadarjenih Starši sošolcev Skupaj

f f % f f % f f %

Odlično urejeno 6 1,4 29 2,7 35 2,3

Dobro urejeno 134 31,3 296 27,1 430 28,3

Srednje dobro urejeno 195 45,6 384 35,2 579 38,1

Slabo urejeno 64 15,0 93 8,5 157 10,3

Sploh ni urejeno 7 1,6 17 1,6 24 1,6

Ne morem oceniti, ker tega področja ne

poznam 22 5,1 273 25,0 295 19,4

Skupaj 428 100,0 1092 100,0 1520 100,0

M 3,17 3,28

SD 0,77 0,79

38 Tabela 9: Rezultati t-testa

Tabela 8 nam pove, kaj o vzgoji in izobraževalnem delu z nadarjenimi v šoli menijo starši.

Razberemo lahko, da najvišji odstotek vprašanih meni, da je za nadarjene na vzgojno-izobraževalnem področju poskrbljeno srednje dobro (f % = 38,1). Tako meni 195 staršev nadarjenih otrok (f % = 45,6) in 384 staršev otrok, ki niso bili identificirani kot nadarjeni (f %

= 35,2). V obeh skupinah takšno mnenje zagovarja najvišji odstotek staršev. Le 6 vprašanih staršev nadarjenih (f % = 1,4) meni, da je vzgojno-izobraževalno delo urejeno odlično in ravno tako je istega mnenja 29 staršev sošolcev (f % = 2,7). Skupaj predstavljajo 2,3 % vseh sodelujočih. Nizek odstotek vseh vprašanih (f % = 1,6) meni, da delo z nadarjenimi sploh ni urejeno (fstarši nadarjenih otrok% = 1,6; fstarši sošolcev% = 1,6). Iz tega podatka lahko sklepamo, da učitelji in odgovorni za vzgojo in izobraževanje v šoli ne zanemarjajo nadarjenih. 15,0 % staršev, katerih otroci so bili prepoznani kot nadarjeni in 8,5 % staršev njihovih sošolcev urejenost vzgojno-izobraževalnega dela z nadarjenimi v šoli ocenjuje kot »slabo urejeno«.

Ostalih 28,3 % anketiranih staršev pa se strinja, da je za nadarjene to področje urejeno dobro (fstarši nadarjenih otrok% = 31,3; fstarši sošolcev% = 27,1). Največja razlika med starši nadarjenih in starši njihovih sošolcev se pojavi pri trditvi, da tega področja ne morejo oceniti, ker ga ne poznajo. Kar 5-krat več staršev sošolcev nadarjenih (f % = 25,0) tega področja ne pozna, kar je tudi pričakovano. Na drugi strani se je za odgovor »ne morem oceniti, ker tega področja ne poznam«, odločilo 5,1 % staršev nadarjenih učencev.

Med obema skupinama staršev obstajajo statistično pomembne razlike v oceni urejenosti vzgojno-izobraževalnega dela z nadarjenimi učenci v šoli (t = - 2,310; df = 1223; p = 0,021).

Vidimo lahko, da imajo starši nenadarjenih učencev boljše mnenje o vzgojno-izobraževalnem delu z nadarjenimi učenci v šoli kot starši učencev, ki so bili prepoznani kot nadarjeni (Mstarši nadarjenih otrok = 3,17; SDstarši nadarjenih otrok = 0,77; Mstarši sošolcev = 3,28; SDstarši sošolcev = 0,79).

Ob pregledu slovenske zakonodaje sem ugotovila, da je za nadarjene dobro poskrbljeno.

Denimo Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o osnovni šoli iz leta 2011 nadarjene učence uvršča v svojo skupino in vsebuje člen, ki pravi, da mora šola nadarjenim zagotoviti ustrezne pogoje za delo, jim prilagoditi metode, oblike, vsebine ter omogočiti vključevanje v različne oblike dela. Tudi Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (2007) vsebuje 81. člen, ki nakazuje, da državni proračun zagotavlja sredstva tudi za posebne oblike dela z nadarjenimi. Torej je s strani zakonodaje za nadarjene učence v osnovni šoli dobro poskrbljeno; razloge za srednje zadovoljstvo urejenosti vzgojno-izobraževalnega dela z nadarjenimi v šoli lahko iščemo v samih izobraževalnih institucijah oziroma učiteljih.

t-preizkus

M SD t df p

Starši nadarjenih 3,17 0,77

- 2,310 1223 0,021 Starši sošolcev 3,28 0,79

39

2.5.2. Samozaznava vloge staršev nadarjenih učencev pri evidentiranju otroka

In document MNENJA IN IZKUŠNJE STARŠEV NA PODROČJU OBRAVNAVE NADARJENIH UČENCEV V OSNOVNI ŠOLI (Strani 48-53)