Mnenje anketirancev o sposobnosti oseb z ZMDR za samostojno delo v

Štirideset odstotkov anketirancev se delno strinja, delno pa ne strinja, da bi osebe z ZMDR lahko samostojno opravljale delo v administraciji. Dokaj izenačen je delež anketirancev, ki se s trditvijo o zmožnosti oseb z ZMDR za samostojno delo v administraciji strinjajo (28 %) in ne strinjajo (23 %).

Slika 8: Mnenje anketirancev o sposobnosti oseb z ZMDR za samostojno delo v enostavnih proizvodnih delih

Anketiranci so glede trditve o delu v proizvodnji izrazili pričakovano mnenje. Skupno se jih več kot 70 odstotkov strinja, da so osebe z ZMDR zmožne samostojno opravljati preprosto delo v proizvodnji.

Vrednosti standardnega odklona (σ = 0,71) so, v primerjavi s posamezno povprečno vrednostjo (M = 3,84) nizke (glejte tabelo 17), kar nakazuje, da podatki niso zelo razpršeni in so imeli anketiranci precej enotno mnenje.

Ugotavljamo torej, da anketiranci osebe z ZMDR vidijo kot primerne za opravljanje preprostih del.

Slika 9: Mnenje anketirancev o sposobnosti oseb z ZMDR za samostojno za opravljanje dela

Rezultati kažejo, da se 52,4 odstotka anketirancev s trditvijo sploh ne strinja, torej menijo, da so osebe z ZMDR zmožne samostojno opravljati določena dela.

Vrednosti standardnega odklona (σ = 0,63) so, v primerjavi s povprečno vrednostjo (M = 1,55) nizke (glejte tabelo 17), kar nakazuje, da podatki niso zelo razpršeni in so imeli anketiranci precej enotno mnenje.

Poudariti je treba, da pri odgovoru na to vprašanje anketiranci niso uporabili postavk strinjam se in popolnoma se strinjam, le sedem odstotkov anketirancev pa se je s trditvijo delno strinjalo. Več kot 90 odstotkov anketirancev torej meni, da so osebe z ZMDR zmožne samostojno opravljati določena dela.

Skupno ugotavljamo, da bi anketiranci osebe z ZMDR najpogosteje zaposlili na delovnih mestih za opravljanje preprostih del v proizvodnji, kot je pakiranje ali delo za tekočim trakom. Anketiranci bi osebe z ZMDR najmanj pogosto zaposlili v turizmu.

Največjo razpršenost rezultatov opažamo pri rezultatih trditve, da je oseba z ZMDR sposobna samostojno opravljati delo v obrtni dejavnosti. Do takih rezultatov prihaja zaradi velike raznolikosti del v obrtniških delavnicah, kar vodi do deljenega mnenja v odgovorih anketirancev.

R 5: Kako bi anketiranci prilagodili delovno mesto za osebe z ZMDR?

Predstavitev rezultatov

Peto raziskovalno vprašanje smo preverjali na podlagi četrtega sklopa trditev v anketnem vprašalniku. Anketirance smo prosili, da na petstopenjski Likertovi lestvici v skladu s svojim mnenjem ocenijo sklop trditev o prilagajanju delovnega mesta osebam z ZMDR. Izračunali smo povprečno vrednost in standardni odklon.

Glede sklopa trditev so se opredeljevali le anketiranci, ki so na vprašanje o zaposlovanju oseb z ZMDR odgovorili pritrdilno. Vzorec torej na tem mestu sestavlja 29 anketirancev.

Pri interpretaciji rezultatov smo upoštevali naslednje kriterije:

- Povprečni rezultat z vrednostjo nad 4 pomeni strinjanje ali popolno strinjanje anketirancev, da bi bili v vlogi delodajalca osebe z ZMDR pripravljeni zagotoviti pod trditvami navedeno prilagoditev. Osebam z ZMDR bi pogosto prilagodili delovno mesto.

- Povprečni rezultat z vrednostjo pod 3 pomeni delno strinjanje anketirancev, da bi bili v vlogi delodajalca osebe z ZMDR pripravljeni zagotoviti pod trditvami navedeno prilagoditev. Osebam z ZMDR bi občasno prilagodili delovno mesto.

- Povprečni rezultat z vrednostjo med 3 in 4 pomeni nestrinjanje ali popolno nestrinjanje anketirancev, da bi bili v vlogi delodajalca osebe z ZMDR pripravljeni zagotoviti pod trditvami navedeno prilagoditev. Osebam z ZMDR bi redko prilagodili delovno mesto.

Tabela 18: Rezultati trditev, vezanih na prilagoditev delovnega mesta za osebe z ZMDR

TRDITEV N M σ

… poiskati mentorja izmed svojih zaposlenih. 29 3,97 0,82

… omogočiti dodatno usposabljanje nekomu od zaposlenih ali potencialnemu sodelavcu osebe z ZMDR.

29 3,83 0,89

… ustrezno prilagoditi potrebne pripomočke za delo. 29 4,07 0,84

… ustrezno prilagoditi delovni prostor. 29 4,03 0,87

… ustrezno prilagoditi delovni čas. 29 3,79 0,98

SKUPAJ 29 3,94 0,88

Legenda: N – velikost vzorca, M – povprečna vrednost, σ – standardni odklon

75 Interpretacija

Anketiranci skupno dosegajo povprečni rezultat 3,94, kar nakazuje, da bi osebam z ZMDR občasno prilagodili delovno mesto, saj se s prilagoditvami večinoma strinjajo ali popolnoma strinjajo.

Vrednosti standardnega odklona (σ = 0,88) so, v primerjavi s povprečno vrednostjo (M = 3,94) nizke, kar nakazuje, da podatki niso zelo razpršeni.

Večina anketirancev je odgovarjala, da se s prilagoditvami strinjajo ali pa se o tem niso mogli odločiti (delno se strinjam, delno se ne strinjam). Najvišjo povprečno vrednost dosegata trditvi o prilagoditvah pripomočkov (M = 4,07) in prostora (M = 4,03).

Na podlagi visokih povprečnih vrednosti, ki se bolj kot vrednosti 3 približujejo vrednosti 4, zaključujemo, da bi anketiranci delovni prostor osebam z ZMDR v povprečju pogosto prilagodili na vse opisane načine. Osebam z ZMDR bi najpogosteje prilagodili delovne pripomočke in prostor. Glede na to, da so postavke o prilagajanju delovnega mesta izpolnjevali le anketiranci, ki bi osebe z ZMDR zaposlili, rezultati ne presenečajo, saj so anketiranci že pri utemeljitvah svojega odgovora o zaposlovanju navajali številne pozitivne komentarje o zaposlovanju oseb z ZMDR.

R 6: Ali bi bili anketiranci pripravljeni sprejeti mentorstvo zaposlenim osebam z ZMDR?

Predstavitev rezultatov

Na osnovi rezultatov pilotske študije smo združili in skrajšali nekatere sklope trditev.

Vprašanje o mentorstvu smo zato priključili četrtemu sklopu trditev. Izračunali smo povprečno vrednost, standardni odklon in odstotek anketirancev, ki na trditev odgovarjajo z zgornjima vrednostma na petstopenjski Likertovi lestvici.

Pri interpretaciji rezultatov smo upoštevali naslednje kriterije:

- Povprečni rezultat z vrednostjo nad 4 pomeni strinjanje ali popolno strinjanje anketirancev, da bi bili pripravljeni sprejeto vlogo mentorja osebam z ZMDR.

Anketiranci bi pogosto sprejeli vlogo delovnega mentorja osebam z ZMDR.

- Povprečni rezultat z vrednostjo med 3 in 4 pomeni delno strinjanje anketirancev, da bi bili pripravljeni sprejeto vlogo mentorja osebam z ZMDR.

Anketiranci bi občasno sprejeli vlogo delovnega mentorja osebam z ZMDR.

- Povprečni rezultat z vrednostjo pod 3 pomeni nestrinjanje ali popolno nestrinjanje anketirancev, da bi bili pripravljeni sprejeto vlogo mentorja osebam z ZMDR. Anketiranci bi redko sprejeli vlogo delovnega mentorja osebam z ZMDR.

Tabela 19: Vloga mentorja osebi z ZMDR na delovnem mestu

Legenda: N – velikost vzorca, M – povprečna vrednost, σ – standardni odklon

Anketiranci pri trditvi o vlogi mentorja dosegajo povprečno vrednost 3,86, ki kaže, da bi občasno sprejeli vlogo delovnega mentorja oseb z ZMDR. Vrednost standardnega odklona je, v primerjavi s povprečno vrednostjo, nizka, kar nakazuje, da podatki niso zelo razpršeni.

Na podlagi zapisanih kriterijev smo prešteli število anketirancev, ki so na ocenjevalni lestvici izbrali vrednost višjo od 4, in jih kategorizirali kot anketirance, ki bi prevzelo vlogo mentorja osebam z ZMDR. Rezultati so zapisani v tabeli 20.

Tabela 20: Odstotek anketirancev, ki bi prevzeli vlogo mentorja oseb z ZMDR na delovnem mestu

N f %

… prevzeti vlogo mentorja

na delovnem mestu. 29 22 76

Legenda: f – frekvenca, % – relativna frekvenca

TRDITEV N M σ

… prevzeti vlogo mentorja na delovnem.

mestu. 29 3,86 0,92

Ugotavljamo, da bi mentorstvo osebam z ZMDR sprejelo 76 odstotkov anketirancev.

Interpretacija

Na šesto raziskovalno vprašanje podajamo odgovor, da bi bili anketiranci večinoma pripravljeni prevzeti vlogo mentorja zaposlenim osebam z ZMDR na delovnem mestu. Sklepamo, da do takega rezultata prihaja, ker so glede trditve odgovarjali le anketiranci, ki bi osebe z ZMDR zaposlili. Na podlagi njihovih utemeljitev sklepamo, da gre večinoma za osebe, ki že imajo pretekle izkušnje z osebami z ZMDR.

Izkušnje in z njimi pridobljeno znanje jim lahko lajšajo izziv, ki bi ga sprejeli kot delovni mentorji oseb z ZMDR. Na tem mestu rezultate povezujemo tudi s teorijo o podpornem zaposlovanju, ki v začetni fazi temelji na mentorstvu zaposlenim invalidom, ki ga nudijo tako imenovani »job coachi«. Njihova naloga je, da zaposlenim osebam z ZMDR v začetni fazi nudijo podporo pri opravljanju dela v realnem okolju, pozneje pa jih prepustijo naravni podpori na delovnem mestu (Tabaj in Cugelj, 2011). To lahko vzpostavimo z usposabljanjem sodelavcev brez potrebnih potreb, ki so pripravljeni sodelovati z osebami z ZMDR (Mank, Cioffi in Yovanoff, 1999). Naravna podpora zaposlenim osebam z ZMDR na delovnem mestu je izjemno pomembna, vendar pa veliko vrednost vidimo tudi v stalni prisotnosti delovnega mentorja. Ta lahko sproti in ves čas nadzoruje dogajanje v podjetju ter prelomne situacije izkoristi za izobraževanje sodelavcev, ki nudijo naravno podporo.

Tudi raziskava E. Žgur (2015) potrjuje, da sta za dobro zaposlovanje oseb z ZMDR pomembni vloga mentorjev in prilagoditev delovnega mesta.

R 7: Kaj anketiranci menijo o prispevku oseb z ZMDR za podjetja?

Sedmo raziskovalno vprašanje smo preverjali na podlagi sklopa trditev v anketnem vprašalniku. Anketirance smo prosili, da na petstopenjski Likertovi lestvici ocenijo sklop trditev o prednostih oz. pomanjkljivostih zaposlovanja oseb z ZMDR za organizacijo oz. dejavnost. Izračunali smo povprečno vrednost in standardni odklon.

Pri interpretaciji rezultatov smo upoštevali naslednje kriterije:

- Povprečni rezultat z vrednostjo nad 4 pomeni strinjanje ali popolno strinjanje anketirancev, da bi organizacija, podjetje ali posameznik z zaposlitvijo osebe z ZMDR pridobil pod trditvami navedene ugodnosti.

- Povprečni rezultat z vrednostjo med 3 in 4 pomeni delno strinjanje anketirancev, da bi organizacija, podjetje ali posameznik z zaposlitvijo osebe z ZMDR pridobil pod trditvami navedene ugodnosti.

- Povprečni rezultat z vrednostjo pod 3 pomeni nestrinjanje ali popolno nestrinjanje anketirancev, da bi organizacija, podjetje ali posameznik z zaposlitvijo osebe z ZMDR pridobil pod trditvami navedene ugodnosti.

Tabela 21: Prispevek zaposlovanja oseb z ZMDR

TRDITEV N M σ

… prispevala k boljšemu sprejemanju oseb z ZMDR v družbi 82 3,91 0,76

… pridobila na prepoznavnosti 82 3,26 0,90

… povečala prihodek 82 2,62 0,78

… znižala stroške 82 2,63 0,81

… izboljšala klimo, odnose med zaposlenimi 82 3,32 0,81

Organizacija z zaposlitvijo osebe z ZMDR ne bi pridobila ničesar. 82 2,21 0,99

SKUPAJ 82 2,99 1,01

Legenda: N – velikost vzorca, M – povprečna vrednost, σ – standardni odklon Interpretacija

Povprečna vrednost vseh trditev znaša 2,99. Povprečna vrednost na podlagi kriterijev kaže, da se anketiranci v povprečju ne strinjajo ali sploh ne strinjajo, da bi organizacija, podjetje ali posameznik z zaposlitvijo osebe z ZMDR pridobil pod trditvami navedene ugodnosti.

Skupna vrednost standardnega odklona je, v primerjavi s skupno povprečno vrednostjo, visoka, kar nakazuje, da so podatki precej razpršeni in so anketiranci odgovarjali različno.

Najvišjo povprečno vrednost (3,91) anketiranci dosegajo pri trditvi, ki se nanaša na boljše sprejemanje oseb z ZMDR v družbi. Nizek standardni odklon, ki znaša 0,76, nakazuje, da podatki niso razpršeni.

Najnižjo povprečno vrednost (2,21) anketiranci dosegajo pri trditvi, da organizacija z zaposlitvijo oseb z ZMDR ne bi pridobila ničesar. Standardni odklon, ki znaša 0,99, nakazuje srednjo razpršenost podatkov.

Ugotavljamo, da je mnenje anketirancev o prispevku oseb z ZMDR za podjetja različno. Težko se odločajo, kaj točno bi zaposlovanje oseb z ZMDR prispevalo k delovanju organizacije ali podjetja, vseeno pa menijo, da je zaposlovanje oseb z ZMDR za podjetja koristno. Najpogosteje odgovarjajo, da bi zaposlovanje oseb z ZMDR prispevalo k boljšemu sprejemanju oseb z ZMDR v družbi, kar je pomembno za vse.

Anketiranci so svoje odgovore lahko tudi dodatno utemeljili. V utemeljitvah navajajo, da bi program zaposlovanja oseb z ZMRD moral biti sistemsko urejen na državni ravni. Menijo, da zaposlovanje oseb z ZMDR ne prinese finančnega dobička in ne zniža stroškov delovanja podjetja, zato bi bilo smiselno urediti sofinanciranje oziroma subvencije.

Poleg tega menijo, da so osebe z ZMDR izjemno srčne ter izboljšujejo delovne in medsebojne odnose. Na podlagi tega dejstva sklepamo, da anketiranci izboljšanje klime med zaposlenimi povezujejo z zaposlovanjem oseb z ZMDR. Navajajo tudi, da bi z zaposlovanjem oseb z ZMDR prispevali k boljši ozaveščenosti ljudi o osebah z ZMDR. Njihov odgovor podpirajo tudi izsledki iz literature. Številni avtorji (Žgur in Čuk, 2015; Drobnič, 2009; Jurišič, b. d.b, v Hrastar, 2012) namreč navajajo, da zaposlovanje na rednih ali prirejenih delovnih mestih pomembno vpliva na vključevanje oseb z ZMDR v socialno okolje. Z zaposlovanjem bodo tudi osebe z ZMDR dobile priložnost zapustiti varno okolje med štirimi stenami, oditi na delo, dnevno srečevati nove obraze, spoznavati nove sodelavce in na lastni koži občutiti dinamiko družbe, katere del so tudi oni.

R 8: Kakšno podporo na področju zaposlovanja oseb z ZMDR anketiranci najbolj pogrešajo?

Predstavitev rezultatov in interpretacija

Na podlagi pilotske študije smo ugotovili, da bi bilo smiselno zmanjšati obseg vprašalnika, zato smo rezultate za odgovor na osmo raziskovalno vprašanje črpali iz celotnega anketnega vprašalnika.

Anketiranci v utemeljitvah odgovorov pogosto navajajo, da o osebah z ZMDR nimajo zadostnih informacij, da ne poznajo natančnih značilnosti njihovega delovanja in ne vedo, kako delovno mesto prilagoditi osebam z ZMDR. Menimo, da to nakazujejo tudi rezultati, ki jih anketiranci dosegajo pri reševanju sklopov trditev. Povprečni rezultati se pogosto gibljejo okoli vrednosti 3, kar pomeni, da se niso mogli odločiti, ali trditev velja ali ne. Razlog za tako odgovarjanje anketirancev je mogoče iskati tudi v slabi informativni opremljenosti anketirancev o delovanju oseb z ZMDR.

Ugotavljamo tudi, da anketiranci v utemeljitvah pogosto omenjajo zakonodajo.

Navajajo, da zakonodaje s področja zaposlovanja oseb z ZMDR ne poznajo, o njej niso informirani. Anketiranci menijo, da je o osebah z ZMDR na splošno slabo informirana celotna slovenska družba. Dodajajo, da niso seznanjeni z viri informacij o osebah z ZMDR.

Kot odgovor na raziskovalno vprašanje povzemamo, da anketiranci najbolj pogrešajo podporo na naslednjih področjih:

– splošne informacije o osebah z ZMDR,

– zakonodaja na področju zaposlovanja oseb z ZMDR, – prilagajanje delovnega mesta osebam z ZMDR,

– pridobivanje informacij oz. literatura o osebah z ZMDR.

R 9: Ali med anketiranci, ki bi zaposlili osebo z ZMDR, in vrsto dejavnosti, ki jo opravljajo, obstaja povezava?

Predstavitev rezultatov

Deveto raziskovalno vprašanje smo preverjali s Kullbackovim 2I-preizkusom, ker zaradi premajhnih teoretičnih frekvenc (več kot 50 % teoretičnih frekvenc je manjših od 5) niso bili izpolnjeni vsi pogoji za preizkus ߯^ଶ.

Tabela 22: Povezava med zaposlovanjem oseb z ZMDR in dejavnostjo, ki jo anketiranci opravljajo informacijske, administrativne in komunikacijske dejavnosti, 7 – proizvodnja, 8 – drugo

Tabela 23: Kullbackov 2I- preizkus, povezava med zaposlovanjem in dejavnostjo

Legenda: p – vrednost statistične značilnosti Interpretacija

Ugotovili smo, da pri ugotavljanju povezave med odgovori anketirancev o zaposlovanju oseb z ZMDR in dejavnostjo, ki jo anketiranci izvajajo, prihaja do statistično pomembnih razlik (߯^ଶ(14; N = 82) = 25,996, p = 0,03, p < 0,05).

Raziskovalno vprašanje torej lahko potrdimo, saj med anketiranci, ki bi zaposlili osebo z ZMDR, in vrsto dejavnosti, ki jo opravljajo, obstaja povezava.

Vrednost Stopnja prostosti

Likelihood Ratio 25,996 14 0,026

Ugotavljamo, da bi osebe z ZMDR največkrat zaposlili anketiranci, ki se ukvarjajo s kmetijstvom, sledijo delavci v turizmu in delavci v proizvodnji. Najmanjkrat pa bi osebe z ZMDR zaposlili delavci v gostinstvu. Naše ugotovitve se skladajo z ugotovitvami številnih avtorjev (Nota, Santilli, Ginevra in Soresi, 2014), ki navajajo, da vrsta dejavnosti oziroma dela predstavlja pomemben dejavnik zaposlovanja, ki ga moramo pri zaposlovanju oseb z ZMDR upoštevati.

R 10: Ali med anketiranci, ki bi zaposlili osebo z ZMDR, in njihovim prepoznavanjem oseb z ZMDR obstaja povezava?

Predstavitev rezultatov

Deseto raziskovalno vprašanje smo preverjali s preizkusom ߯^ଶ. Tabela 24: Povezava med prepoznavanjem in zaposlovanjem

Ali bi osebo z ZMDR Legenda: f – frekvenca, % – relativna frekvenca

Tabela 25: ࣑^૛ preizkus, povezava med prepoznavanjem in zaposlovanjem

Vrednost Stopnja

prostosti p

߯^ଶ preizkus 2,199 2 0,333

Legenda: p – vrednost statistične značilnosti

Prejšnja tabela prikazuje rezultate Pearsonovega preizkusa hi-kvadrat.

Interpretacija

Ugotovili smo, da med odgovori anketirancev o zaposlovanju oseb z ZMDR in njihovim prepoznavanjem oseb z ZMDR ni statistično pomembne povezave (߯^ଶ(df

= 2; N = 82) = 2,199, p = 0,333, p > 0,05). Ugotavljamo, da le 31 odstotkov anketirancev, ki bi zaposlili osebo z ZMDR, prepoznava osebe z ZMDR.

Na šesto raziskovalno vprašanje torej odgovarjamo negativno. Med anketiranci, ki bi zaposlili osebo z ZMDR, in njihovim prepoznavanjem oseb z ZMDR ne obstaja statistično pomembna povezava. To pomeni, da lahko trdimo, da pripravljenost zaposlitve osebe z ZMDR in prepoznavanje njihovih posebnosti nista povezani veličini.

R 11: Katere ovire pri zaposlovanju oseb z ZMDR anketiranci prepoznavajo kot največje?

Predstavitev rezultatov

Enajsto raziskovalno vprašanje smo preverjali na podlagi šestega sklopa trditev v anketnem vprašalniku. Anketirance smo prosili, da na petstopenjski Likertovi lestvici izrazijo mnenje, v kolikšni meri posamezni dejavniki predstavljajo oviro oziroma spodbudo pri zaposlovanju oseb z ZMDR. Izračunali smo povprečno vrednost in standardni odklon.

Pri interpretaciji rezultatov smo upoštevali naslednje kriterije:

- Povprečni rezultat z vrednostjo nad 4 pomeni, da anketiranci navedeni dejavnik ocenjujejo kot spodbudo.

- Povprečni rezultat z vrednostjo med 3 in 4 pomeni, da anketiranci navedenega dejavnika niso prepoznavali ne kot ovire in ne kot spodbude.

- Povprečni rezultat z vrednostjo pod 3 pomeni, da anketiranci navedeni dejavnik ocenjujejo kot oviro.

Tabela 26: Dejavniki oviranja oz. spodbujanja

TRDITEV N M σ

Zakonodaja s področja zaposlovanja oseb z ZMDR

82 2,89 0,67

Poznavanje zakonodaje s področja zaposlovanja oseb z ZMDR

82 2,55 0,93

Višina subvencij, ki jih nudi država 82 3,10 0,75

Odnos zaposlenih v organizaciji do oseb z ZMDR 82 3,13 0,73

Odnos družbe do oseb z ZMDR 82 2,91 0,77

Možnost informiranja o potrebnih načinih

prilagajanja delovnega mesta za osebe z ZMDR

82 2,95 0,87

Finančna pokritost prilagoditve delovnega mesta 82 2,79 0,9

SKUPAJ 82 2,90 0,82

Legenda: N – velikost vzorca, M – povprečna vrednost, σ – standardni odklon Interpretacija

Na podlagi povprečnih vrednosti ugotavljamo, da anketiranci nobenega izmed podanih dejavnikov ne prepoznavajo kot spodbudnega, kar nakazujejo tudi vrednosti standardnih odklonov, ki so nizke. Po pregledu delno obdelanih rezultatov ugotavljamo, da so anketiranci najpogosteje izbirali odgovor, da niti ne ovira niti ne spodbuja. Povzemamo torej, da rezultati kažejo na neopredeljenost anketirancev.

V povprečju kot največjo oviro prepoznajo svoje slabo poznavanje zakonodaje s področja zaposlovanje oseb z ZMDR in finančno pokritost prilagoditev delovnega mesta.

Kot oviro prepoznavajo tudi zakonodajo s področja zaposlovanja oseb z ZMDR, odnos družbe do oseb z ZMDR in možnost informiranja o potrebnih načinih prilagajanja delovnega mesta za osebe z ZMDR. Niti kot oviro niti kot spodbudo ocenjujejo višino subvencij, ki jih nudi država, in odnos zaposlenih v organizaciji ali podjetju do oseb z ZMDR.

Anketiranci so lahko svoje odgovore dodatno utemeljiti. Predvidevajo, da bosta na delovnem mestu največji oviri pri zaposlovanju oseb z ZMDR poleg zakonodaje odnos zaposlenih do oseb z ZMDR in premajhna finančna pomoč države oziroma ustreznih institucij.

E. Zappella (2015) navaja, da zakonodaja pomembno vpliva na odnos podjetij do oseb z MDR. Če delodajalci zakonodajo prepoznavajo kot oporo ali pomoč, na zaposlovanje oseb z MDR gledajo pozitivno, v nasprotnem primeru pa oseba z MDR delodajalcu predstavlja breme in jo zaposli le zato, ker tako določa zakonodaja.

Vodstva slovenskih podjetij na splošno ocenjujejo zakonodajo kot slabo učinkovito (ERASMUS +, 2014). Rezultati raziskave, izvedene v Sloveniji, na področju vključevanja mladih z MDR v izobraževanje in delo (prav tam) kažejo, da pri zaposlovanju mladih oseb z MDR največjo oviro predstavlja splošen negativen odnos družbe do oseb z MDR. To kaže, da je ozaveščanje družbe o osebah s posebnimi potrebami zelo pomembno in še kako nujno.

V odgovoru na raziskovalno vprašanje povzemamo, da anketiranci kot največje ovire pri zaposlovanju oseb z ZMDR prepoznavajo:

– finančno pokritost prilagoditev delovnega mesta;

– zakonodajo s področja zaposlovanja oseb z ZMDR;

– lastno poznavanje zakonodaje s področja zaposlovanja oseb z ZMDR.

R 12: Katere informacije o zaposlovanju oseb z MDR bi si anketiranci želeli pridobiti?

Predstavitev rezultatov in interpretacija

Na podlagi pilotske študije smo ugotovili, da bi bilo smiselno zmanjšati obseg vprašalnika, zato smo rezultate za odgovor na deveto raziskovalno vprašanje črpali iz celotnega anketnega vprašalnika. Pozorni smo predvsem na ugotovitev pri osmem raziskovalnem vprašanju (podpora na področju zaposlovanja oseb z ZMDR) in pri sedmem raziskovalnem vprašanju (ovire pri zaposlovanju oseb z ZMDR).

Na osnovi analize vseh vprašanj in odgovorov zaključujemo, da si anketiranci najbolj želijo pridobiti naslednje informacije:

– splošne informacije o osebah z ZMDR (o delovanju, pripravljenosti za delo);

– o prilagajanju delovnega mesta osebam z ZMDR;

– o slovenski zakonodaji na področju zaposlovanja oseb z ZMDR;

– o virih informacij o osebah z ZMDR.

4 SKLEP

V raziskavi smo preučevali zaposlovanje oseb z ZMDR. Osebe z ZMDR v preteklosti niso bile vključene v družbo. Danes se je stanje v družbi spremenilo in prišli smo do točke, ko okolje stremi k čim večji inkluziji (Linehan in Walsh, 2016). Na zaposlovanje oseb z ZMDR vplivajo številni dejavniki, kot so vrsta posebne potrebe, socialno vedenje oseb z ZMDR, predhodni stik delodajalca z osebo z ZMDR, zakonodaja, vrsta dela, prilagoditve delovnega mesta itd. (Stone in Colella, 1996;

Bricout in Bentley, 2000; Harcourt, Lam in Harcourt, 2005; Hernandez, McDonald, Divilbiss, Horin, Velcoff in Donoso, 2008; Jones, 2011; Wiegand, 2008; Nota, Santilli, Ginevra, in Soresi, 2014; Zappella, 2015). V Sloveniji področje zaposlovanja oseb z ZMDR urejata predvsem ZZRZI in ZDVDTP. Osebe z ZMDR so najpogosteje obravnavane po ZDVDTP, ki jih opredeljuje kot nezmožne za samostojno delo.

Omogoča jim različne oblike družbenega varstva, ne ureja pa pravice do zaposlovanja v rednem delovnem okolju (Izvajalci zaposlitvene rehabilitacije, osebna komunikacija, avgust 2017).

Kljub temu je pomembno zavedanje, da imajo tudi osebe z ZMDR pravico do dela in zaposlitve. Omogoča jim boljše in lažje ohranjanje spretnosti, vključevanje v delovno in socialno okolje ter med drugim spodbuja občutek koristnosti. Njihovo delo je med

In document 2 TEORETI Č NA IZHODIŠ Č A (Strani 87-130)