2.9.1 NEKOČ IN DANES
Robins (1986) navaja, da so osebe z MDR v preteklosti dolga leta živele v bolnišnicah ali velikih institucijah in večino časa opravljale domače aktivnosti, kot so čiščenje, vrtnarjenje ali delo v pralnicah. Prostočasne dejavnosti so bile omejene na skupne prostore ali skupne dnevne sobe. Za osebe so občasno organizirali posebne kolonije ali izlete (prav tam).
Preseljevanje oseb z MDR v družbo je prineslo nove oblike dnevnih aktivnosti
Zdi se, da so zaposlitvene možnosti za ljudi z MDR v današnjem času bogatejše kot kadarkoli, vseeno pa je osebam z ZMDR pot do enakopravne zaposlitve pogosto onemogočena (prav tam).
Yamaki in Fujiura (2002) ugotavljata, da je v Združenih državah Amerike večina odraslih oseb z MDR brezposelnih. Pri vprašanju o dohodkih večina ljudi z MDR (brezposelnih in zaposlenih) poroča o dohodkih blizu ali pod ravnjo revščine.
Nedavna nacionalna študija v Združenih državah Amerike je odkrila grozljivo nizko stopnjo zaposlenosti odraslih oseb z MDR. Avtorji ugotavljajo, da bodo možnosti zaposlovanja oseb z MDR majhne, dokler zanje ne najdemo novih načinov vključevanja v delovno okolje (Siperstein, Parker in Drascher, 2013).
V Sloveniji osebe z ZMDR običajno niso zaposlene v običajnem delovnem okolju, invalidskih podjetjih, podporni ali zaščiteni zaposlitvi, ker trenutno veljavna zakonodaja tega ne podpira. Vseeno pa obstajajo izjeme. Lačen (2001) navaja, da so odrasle osebe z MDR (po 21. letu ali pozneje) vključene v posebne oblike dela, zaposlitve, varstva in pomoči. Praviloma jih omogočajo VDC-ji.
E. Žgur in Čuk (2015) v vodenem triletnem projektnem zaposlovanju ugotavljata, da zaposlovanje osebam z MDR omogoča povezovanje v neposredno socialno okolje.
Nanje vpliva spodbudno, saj razvijejo več socialnih, komunikacijskih in delovnih veščin. Tako se lažje in kakovostneje povežejo s socialnim okoljem, v katerem živijo ali se izobražujejo. Kljub temu so osebe z ZMDR lahko uspešne in pod določenimi pogoji opravljajo sorazmerno zahtevno delo (Čuk, 2015).
31
V nadaljevanju poglavja opisujemo različne vrste zaposlitve, ki bi bile lahko primerne za osebe z ZMDR in ki jih omogoča trenutno veljavna zakonodaja.
2.9.2 PRIPRAVA IN IZBIRA DELOVNEGA MESTA ZA OSEBE Z ZMDR
Na napredek in boljše rezultate zaposlenih oseb z MDR pomembno vplivajo tudi značilnosti delovnega mesta. Mank, A. Cioffi in Yovanoff (1997) ugotavljajo, da so za osebe z MDR najprimernejša tipična delovna mesta. To so delovna mesta, ki odražajo tipične lastnosti določenega delovnega mesta v danem sektorju, torej odražajo stereotipne lastnosti delovnega mesta, na katere ob omembi določenega dela najprej pomislimo.
Osebe z ZMDR pri delu potrebujejo različne prilagoditve, ki lahko vključujejo (Tennessee State Government, b. d.):
• zagotovitev asistenta, ki bo osebi bral in interpretiral navodila;
• asistenta, ki bo demonstriral, opisoval, nadziral, spremljal delo;
• prilagoditve publikacij, navodil, materialov, na primer drugačno pisavo, večje črke, dodatne slike, dodatno razlago ipd.
2.9.3 ZAŠČITNA ZAPOSLITEV IN ZAPOSLITVENI CENTER
Zaščitena delovna mesta v zadnjih desetletjih v številnih evropskih državah, Združenih državah Amerike in drugod dominirajo na področju zaposlovanje oseb z MDR. Na Irskem so bila na primer ustanovljena zaradi potrebe odraslih oseb z MDR po dnevni aktivnosti, saj bi jim potencialno lahko prinesla zaslužek, vendar pa bi jim ob tem še vedno nudila zaščito pred konkurenco na trgu dela. V storitvenih agencijah za osebe z MDR so uporabniki prejeli nagrado v obliki tedenskega plačila, ki je bilo izročeno kar v ovojnici. Delo ni bilo zakonsko podprto s pogodbo za opravljanje dela na določenem delovnem mestu. Nekatere tovrstne ustanove so si nadele ime center za dolgotrajno urjenje, saj so ljudje tam ostajali leta, desetletja. Le redki so napredovali do redne plačane zaposlitve (Linehan in Walsh, 2016).
V Sloveniji je po ZZRZI zaščitna zaposlitev definirana kot »... zaposlitev invalida na delovnem mestu in v delovnem okolju, prilagojenem delovnim sposobnostim in potrebam invalida, ki ni zaposljiv na običajnem delovnem mestu« (Zakon o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov, 2004, 41. člen).
Invalid ima v zaščitni zaposlitvi pravico do podpornih storitev. Dogovorita se način in obseg izvajanja strokovne pomoči in spremljanja invalida na delovnem mestu oziroma druge potrebe invalida (prav tam).
32
Izvajalec zaščitne zaposlitve je zaposlitveni center. Trenutno v Sloveniji deluje 56 zaposlitvenih centrov (Zaposlitveni centri, b. d.). Po e-pošti smo centre povprašali, v kolikšni meri zaposlujejo osebe z ZMDR. Odzvalo se je 25 centrov, od katerih osebe z ZMDR zaposlujejo trije centri.
2.9.4 PODPORNA ZAPOSLITEV
Wehman in Bricout (1999) navajata, da se je podporna zaposlitev razvila kot model bolj inkluzivne zaposlitve za ljudi s posebnimi potrebami. Lahko jo definiramo kot zaposlitev, ki osebam s posebnimi potrebami pomaga najti, dobiti in obdržati zaposlitev s polnim ali polovičnim delovnim časom, zaslužkom in pomočjo ter podporo, ki jo potrebujejo (prav tam).
Stalno podporo so zaposlenim s posebnimi potrebami sprva nudili plačani strokovnjaki, tako imenovani »job coachi«. Njihova naloga je, da osebi nudijo podporo pri opravljanju dela v realnem okolju. Podpora lahko vključuje usposabljanje na delovnem mestu, trening socialnih veščin, osebno asistenco (na primer pomoč pri prihodu na delo in odhodu domov) in drugo pomoč za uspešno opravljanje dela. Ko je dosežena potrebna stabilnost, se »job coach« umakne in zaposlenega prepusti delovnemu okolju oziroma naravni podpori (Tabaj in Cugelj, 2011).
Pri podpornem zaposlovanju je poudarek na naravnih oblikah podpore v skupnosti, ki so vezane na opravljanje dela (Kovač idr., 2009). Psihologi, ki se ukvarjajo z vključevanjem odraslih oseb z MDR v redno zaposlitev, načrtujejo strategije za spreminjanje družbenega vedenja in strategije za negovanje naravne podpore na delovnem mestu. Naravno podporo vzpostavljajo na primer z usposabljanjem sodelavcev brez posebnih potreb, ki so pripravljeni sodelovati z osebami z MDR in jim nuditi podporo na delovnem mestu (Mank, Cioffi in Yovanoff, 1999). Izraz sodelavci lahko vključuje družine, prijatelje, prostovoljce in delavce v skupnosti, ki za to lahko prejemajo plačilo. S tem ko delodajalec posamezniku ponudi zaposlitev in zagotavlja prilagojeno usposabljanje in drugo podporo na delovnem mestu, se pristop bistveno spremeni od tradicionalnih modelov, v katerih so ljudje z MDR več let preživeli v posebnem usposabljanju za delovna mesta, ki jih morda nikoli ne bodo dobili (Linehan in Walsh, 2016).
V Sloveniji je po ZZRZI (2004) podporna zaposlitev definirana kot zaposlitev invalida na delovnem mestu v običajnem delovnem okolju s strokovno in tehnično podporo invalidu, delodajalcu in delovnemu okolju. Med osnovnimi vsebinskimi izhodišči so kot najpogostejša ciljna skupina v podpornem zaposlovanju navedene osebe z ZT MDR, osebe z možganskimi poškodbami in osebe z duševnimi boleznimi (Kovač idr., 2009).
33
Glede na trenutno zakonodajno podlago in informacije, ki smo jih pridobili v komunikaciji z izvajalci zaposlitvene rehabilitacije, sklepamo, da osebe z ZMDR trenutno ne predstavljajo najpogostejše ciljne skupine podpornega zaposlovanja.
Po slovenski zakonodaji so invalidu na podprtem delovnem mestu zagotovljeni strokovna podpora (svetovanje, informiranje), osebna asistenca, spremljanje pri delu, razvoj osebnih metod dela, ocenjevanje delovne uspešnosti, tehnična podpora in prilagoditev delovnega mesta (Tabaj in Cugelj, 2011). Tovrstna podpora se zagotavlja tudi delodajalcu in delovnemu okolju invalida. Za zaposlitev v podporni zaposlitvi mora biti invalid ustrezno usposobljen in izpolnjevati določene pogoje (Zakon o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov, 2004).
Podporno zaposlovanje je dinamičen proces. Kot primer dobre prakse je poznan petstopenjski model, ki ga lahko uporabimo kot ogrodje zaposlovanja. Postopek vključuje naslednje faze (prav tam):
• vključitev in dogovor,
• določitev poklicnega profila,
• iskanje zaposlitve,
• vključevanje delodajalca,
• podporo pri delu ali zunaj dela.
Jahoda in drugi (2008) so ugotovili, da podporna zaposlitev pozitivno vpliva na socialno-čustveno dobro počutje oseb z MDR. Podporna zaposlitev v veliki meri izboljšuje kakovost življenja, avtonomijo in blaginjo. Žal ob tem še vedno zaznavamo tudi pomanjkanje družbenega sprejemanja.
2.9.5 INVALIDSKA PODJETJA
Invalidsko podjetje je podjetje s statusom invalidskega podjetja(Zakon o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov, 2004). Vnvalidska podjetja v Sloveniji lahko ustanovijo različne osebe. Največ so jih ustanovile gospodarske družbe, med ustanovitelji pa so tudi fizične osebe, društva, združenja in občine (Invalidska podjetja, b. d.). Leta 2017 je bilo v Sloveniji registriranih 144 invalidskih podjetij (Register invalidskih podjetij, stanje na dan 8. 5. 2017, b. d.).
V praksi se pojem invalidskih podjetij pogosto zamenjuje z zaposlovanjem pod posebnimi pogoji. Pri zaposlitvi v invalidskih podjetjih gre za zaposlitev invalidnih oseb, ki jih zaradi zmanjšanih sposobnosti ni mogoče zaposliti pod splošnimi pogoji.
Take osebe imajo status delavca invalida. Pri zaposlitvi pod posebnimi pogoji pa gre za delovno okupacijo oseb, ki naj bi bile praviloma popolnoma delovno in pridobitno nesposobne, zato imajo status varovanca oziroma varovanke (Kukova idr., 2005).
34
2.9.6 KVOTNI SISTEM ZAPOSLOVANJA INVALIDOV
Vlada Republike Slovenije je v skladu z ZZRZI sprejela določilo, da so delodajalci, ki zaposlujejo najmanj dvajset delavcev, dolžni zaposlovati invalide v okviru določenega deleža od celotnega števila zaposlenih delavcev. Omenjeni delež imenujemo kvota.
Kvota je zakonsko določena in se razlikuje glede na področje dejavnosti, ki ga opralvja podjetje. Vključuje invalide, ki so opredeljeni v ZZRZI in imajo sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za najmanj dvajset ur tedensko.
Delodajalec, izpolnjevanje kvote lahko nadomesti s plačilom prispevka (Zakon o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov, 2004).
2.9.7 VODENJE, VARSTVO IN ZAPOSLITEV POD POSEBNIMI POGOJI
Vodenje, varstvo in zaposlitev pod posebnimi pogoji je socialno-varstvena storitev, ki jo opredeljuje Zakon o socialnem varstvu (1992). Po tem zakonu lahko storitve socialnega varstva v okviru mreže javne službe opravljajo (prav tam):
- socialno-varstveni zavodi;
- pravne in fizične osebe, ki pridobijo koncesijo na javnem razpisu;
- pravne in fizične osebe, ki izpolnjujejo pogoje ter pridobijo dovoljenje za delo.
Zaposlitev pod posebnimi pogoji obsega oblike dela, ki upravičenim osebam omogočajo ohranjanje pridobljenega znanja in razvoj novih sposobnosti (Pravilnik o standardih in normativih socialnovarstvenih storitev, 2010), vodenje in varstvo pa
»… obsegata organizirano celovito skrb za odraslo telesno in duševno prizadeto osebo, razvijanje individualnosti in harmoničnega vključevanja v skupnost in okolje«
(Zakon o socialnem varstvu, 1992, 17. člen).
M. Nagode in drugi (2008) navajajo, da pravilnik le ohlapno opredeljuje dejavnost zaposlitve pod posebnimi pogoji in široko odpira vrata za opravljanje tržnih dejavnosti. Mnoge institucije združujejo lastno dejavnost izdelovanja raznih izdelkov z zunanjimi naročili (za pakiranje, sestavljanje, sortiranje …). Osebe za opravljeno delo prejmejo finančno nagrado.
Nagrado naj bi prejeli vsi vključeni uporabniki, »… tudi tisti, ki se zaradi svoje motnje ali starosti ne morejo polno vključevati v delovni proces pod posebnimi pogoji«.
(Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti RS, 2012, str. 2).
»Namen nagrade je spodbuditi trud uporabnikov« (prav tam).
V Sloveniji je trenutno 34 VDC-jev, ki po 52. členu Zakona o socialnem varstvu lahko opravljajo socialnovarstveno storitev vodenja, varstva in zaposlitve pod posebnimi
35
pogoji. Po 51. členu tega zakona lahko z namenom dviga kakovosti življenja in varstva gospodarsko dejavnost opravljajo tudi posebni zavodi za odrasle. V Sloveniji jih trenutno deluje sedem (Zakon o socialnem varstvu, 1992). Med 53 zasebniki, vpisanimi v register opravljanja socialnovarstvenih storitev, je trenutno le eden, ki opravlja zaposlovanje pod posebnimi pogoji (Dovoljenje za delo za opravljanje socialno-varstvenih storitev, b. d.).
Po 89. členu Zakona o socialnem varstvu se vodenje in varstvo ter zaposlitev pod posebnimi pogoji financirajo iz proračuna Republike Slovenije (Zakon o socialnem varstvu, 1992). Pomembno je, da VDC-ji poleg delovnostorilnostne funkcije osebam z MDR nudijo tudi stalno izobraževanje oz. usposabljanje.
V anketi Inštituta RS za socialno varstvo (Nagode idr., 2008) direktorji VDC-jev pod zaposlitvenimi dejavnostmi centrov navajajo kooperantska dela, lastni program in integrirane zaposlitve.
Leta 2006 je kooperantska dela izvajalo 26 VDC-jev, kar predstavlja dobre tri četrtine (76 %) vseh VDC-jev v Sloveniji (prav tam).
Kooperantska dela vključujejo predvsem opravljanje različnih storitev za naročnike, kot so (prav tam):
• pranje, čiščenje, lepljenje, polnjenje, prebiranje, sortiranje, pakiranje, kompletiranje;
• lažja montažna dela;
• izdelava papirne embalaže;
• zeleni program (urejanje okolice, zelenic, vrtnarstvo, delo na kmetiji);
• preprosta industrijska dela (zlaganje, sestavljanje, razvrščanje, deklariranje).
V 25 VDC-jih (73,5 % vseh VDC-jev) so uporabniki v letu 2008 izvajali lastni program, ki vključuje predvsem izdelavo in prodajo lastnih izdelkov, na primer:
• šivanje, vezenje in kvačkanje;
• izdelovanje lastnih tekstilnih izdelkov;
• izdelovanje unikatnih izdelkov v različnih delavnicah, ki vključujejo slikanje in barvanje, obdelavo lesa in izdelavo lesenih izdelkov, tiskarski program, papirni program, izdelavo glinenih in keramičnih in dekorativnih izdelkov, kolažev, izdelkov iz svile in stekla ter iz naravnih materialov.
V letu 2008 so bili v integrirane oblike zaposlitve vključeni uporabniki devetih VDC-jev (26,4 % vseh VDC- VDC-jev v Sloveniji). Med integrirane zaposlitve spada:
• zaposlitev v Baumaxu in Merkurju;
• delo v invalidskem podjetju (Garhill Ruše) in
36
• zaposlitev v zaščitenem okolju (delo v fotokopirnici v VDC-ju, v lastni proizvodnji – gojenje gob).
Po pregledu spletnih strani vseh ponudnikov zaposlitve pod posebnimi pogoji ugotavljamo, da se prav vsi na svoj način trudijo na inovativen način zaposliti svoje varovance. Centri odpirajo spletne trgovine, izdelke in storitve oglašujejo pod svojo blagovno znamko, odpirajo lastne trgovine ipd.
2.9.8 PROGRAMI SOCIALNE VKLJUČENOSTI
ZZRZI (2004) predvideva programe za invalide, za katere je ugotovljeno, da niso zaposljivi; imenujejo se programi socialne vključenosti. Namenjeni so ohranjanju delovnih sposobnosti invalida in ohranjanju vključevanja invalidov v širše socialno okolje (Uršič, 2007).
V programe se vključujejo invalidi, ki zaradi invalidnosti niso zaposljivi, invalidi prve kategorije (z odločbo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije) in osebe z motnjo v telesnem in duševnem razvoju brez možnosti vključitve v ustrezne socialnovarstvene storitve (prav tam).
Izvajajo jih izvajalci, izbrani na javnem razpisu, in se financirajo iz proračuna Republike Slovenije (Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti RS, 2017).
Na tretjem javnem razpisu izvajalcev programov socialne vključenosti za obdobje od leta 2015 do 2019 je bilo izbranih enaindvajset izvajalcev socialne vključenosti.
Vsebina programov bo vključevala delovne vsebine, ki so namenjene ohranjanju in razvijanju delovnih sposobnosti, kondicije, kompetenc, in socialne vsebine, ki so namenjene pridobivanju in razvijanju socialnih spretnosti in veščin ter opolnomočenju uporabnikov (prav tam).
2.9.9 SOCIALNO PODJETNIŠTVO
Socialno podjetništvo je inovativna oblika podjetništva, za katero je značilno, da so motivi poslovanja v razreševanju socialnih, gospodarskih, okoljskih in drugih problemov družbe na inovativen način. Ustvarja nova delovna mesta za ranljive skupine oseb. Pravni okvir delovanja socialnih podjetij je Zakon o socialnem podjetništvu (Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo RS, 2017).
V Sloveniji je vse od zgodnjih 60. let prejšnjega stoletja prisotno socialno podjetništvo, v katerem se zaposluje najmanj 50 odstotkov invalidov (Pavel in Štefanič, 2005, v Žgur, 2017). Zaposlovanje je namenjeno invalidom, ki se zaradi
37
svojih omejitev ne morejo zaposliti na odprtem trgu dela (Zakon o socialnem podjetništvu, 2011, v Žgur, 2017).
Socialno podjetništvo ni več na robu družbe, ampak se vse bolj pojavlja kot samostojno področje, ki je spodbudilo številne primere dobre prakse (Markovič, Baturina in Babič, 2017). Vse večja vloga socialnega podjetništva v družbi se posredno kaže tudi z zamenjavo pristojnosti, saj se je slednje preneslo s pristojnosti socialnega ministrstva na ministrstvo, pristojno za gospodarski razvoj in tehnologijo (MDDSZEM, 2015, v Žgur, 2017).
Slovenija se bo socialno najrazvitejšim državam pridružila z umestitvijo socialnega podjetništva v družbenoekonomski sistem in regionalne razvojne programe ter s sistemskim ustvarjanjem ustreznega podpornega okolja. Tako bo postala država, v kateri je skrb za sočloveka, čeprav drugačnega, na prvem mestu (Popovič, 2016).
Socialna ekonomija se od klasične razlikuje po namenu in cilju, saj si ne prizadeva za maksimizacijo profita za lastnike organizacij, ampak zagovarja demokratičnost odločanja v delovnih organizacijah in poudarja zaščito interesov članov (Gaudiani, 2003).
Chaves in Mozon (2012) navajata naslednja načela socialne ekonomije:
• prednost posameznikov in socialnih ciljev pred kapitalom;
• prostovoljstvo in odprto članstvo;
• demokratični nadzor članstva;
• kombiniranje interesov članov, uporabnikov in splošne javnosti;
• varovanje in upoštevanje načel solidarnosti in odgovornosti;
• samoupravljanje in neodvisnost od javnih oblasti;
• uporaba presežka prihodkov za doseganje trajnostnega razvoja, razvoja storitev za člane ali razvoja storitev v splošnem interesu.
K organizacijam socialne ekonomije spadajo zasebne entitete, ki so formalno opredeljene kot nepridobitne. To so na primer zadruge, vzajemne družbe, socialna podjetja, fundacije, društva, zavodi ipd. V slovenskem prostoru se kot organizacije socialne ekonomije pogosto upoštevajo tudi invalidska podjetja in klasična podjetja, ki poudarjajo družbeno odgovornost ali zaposlujejo ranljive skupine (Zidar, 2013).
38