2.8.1 ZAPOSLITVENA REHABILITACIJA
Zaposlitvena rehabilitacija je »… sklop storitev, s katerimi se povečuje zaposljivost invalida« (Uršič, 2007, str. 10). Ta v poklicni rehabilitaciji aktivno sodeluje. Cilj je invalida uspešno usposobiti za delo oz. zaposlitev, vzdrževanje statusa zaposlene osebe, napredovanje ipd. (prav tam).
Do zaposlitvene rehabilitacije so po ZZRZI (2004) upravičeni vsi, ki te pravice še nimajo po drugih predpisih.
Poklicno rehabilitacijo omenja tudi ZPIZ (2012), ki v 70. členu določa, da je poklicna rehabilitacija »… celostni proces, v katerem se zavarovanca strokovno, fizično in psihosocialno usposobi za drug poklic ali delo, tako da se lahko ustrezno zaposli in ponovno vključi v delovno okolje oziroma se usposobi za opravljanje istega poklica ali dela, tako da se mu prilagodi delovno mesto z ustreznimi tehničnimi pripomočki«.
Po ZPIZ imajo pravico do poklicne rehabilitacije le zavarovanci, ki so opredeljeni kot invalidi druge kategorije, kar pomeni, da je njihova delovna zmožnost za opravljanje poklicnega dela zmanjšana za 50 odstotkov.
Na podlagi tega lahko povzamemo, da so osebe z zmerno MDR do poklicne rehabilitacije lahko upravičene le po ZZRZI, ne pa tudi po ZPIZ (prav tam).
Treba je poudariti, da teorija in praksa na tem področju ne gresta vedno z roko v roki. Ko pridemo do vprašanja, ali osebe z ZMDR v stalni praksi uživajo pravico do zaposlitvene rehabilitacije, o tem ne moremo podati enoznačnega odgovora, saj so
27
nekateri členi ZZRZI izključujoči in nejasno opredeljujejo, kdo natančno je upravičen do poklicne rehabilitacije.
Potek pridobitve statusa invalida po ZZRZI in uveljavljanje pravice do poklicne rehabilitacije po istem zakonu se od posameznika do posameznika razlikujeta.
Vezana sta na naravo motnje, čas ugotovitve, odločbe, ki jih posameznik že ima, itd.
Med nastajanjem magistrskega dela in prebiranjem pravnih aktov smo v zvezi s poklicno rehabilitacijo in z zaposlovanjem oseb z ZMDR naleteli na številna vprašanja. Obrnili smo se na izvajalce storitev zaposlitvene rehabilitacije, ki so nam po telefonu ali e-pošti posredovali številne informacije v zvezi z zaposlitveno rehabilitacijo in zaposlovanjem oseb z ZMDR.
Izvedeli smo, da osebe z ZMDR po veljavni zakonodaji običajno nimajo možnosti za vključevanje v postopek zaposlitvene rehabilitacije, ker niso obravnavane po ZZRZI.
Osebe z ZMDR so najpogosteje obravnavane po ZDVDTP, ki jih opredeljuje kot nezmožne za samostojno delo. Omogoča jim različne oblike družbenega varstva (med drugim pomembno nadomestilo za invalidnost in prejemanje pokojnine staršev), ne ureja pa pravice do zaposlitvene rehabilitacije in zaposlovanja v rednem delovnem okolju (Izvajalci zaposlitvene rehabilitacije, osebna komunikacija, avgust 2017).
S pridobitvijo statusa invalida (in ZMDR), priznanega po ZDVDTP, so osebe obravnavane kot nezaposljive, zato po ZZRZI ne morejo pridobiti statusa aktivne brezposelne osebe niti skleniti delovnega razmerja z delodajalcem.
Če bi se oseba z ZMDR torej želela vključiti v storitve zaposlitvene rehabilitacije, bi se po trenutno veljavni zakonodaji morala odpovedati statusu in pravicam, ki jih kot oseba z ZMDR pridobi po ZDVDTP, in se vključiti v storitve zaposlitvene rehabilitacije po ZPIZ. S tem oseba pridobi možnost, da se bo nekoč zaposlila v rednem delovnem okolju, vendar pa je pomembno poudariti, da oseba ob tem izgubi finančno nadomestilo in varnost, ki ju zagotavlja ZDVDTP. Ko se oseba z ZMDR statusu po ZDVDTP enkrat odpove, tega ni mogoče več povrniti (prav tam).
Ne glede na blaginjo, ki jo nudi zaposlitev, je pomembno upoštevati, kaj bo osebi z ZMDR dolgoročno prineslo večjo korist in navsezadnje omogočilo socialno-ekonomsko varnost (prav tam).
Zaposlitev za osebe z ZMDR je izjemno pomembna in nujna, vendar moramo ob tem vedno razmišljati vnaprej in upoštevati posledice. Kot je zapisano v poglavju Življenje in delo oseb z zmernimi motnjami v duševnem razvoju v skupnosti, se življenjska doba oseb z ZMDR daljša, njihove sposobnosti pa s starostjo upadajo. Zagotavljanje
28
zaposlitve in doseganje kriterijev zaposlitvene rehabilitacije sta tako lahko iz leta v leto težji ali pa postaneta celo neizvedljivi.
Izvajalci poklicne rehabilitacije poročajo o izjemah, ko so bile osebe z ZMDR vključene v proces poklicne rehabilitacije, vendar jim ni uspelo dosegati rezultatov prilagojene delovne sredine, zato so jim svetovali, da se ocenijo po ZDVDTP in obdržijo pravice, ki jim po njem pripadajo.
Trenutno veljavna zakonodaja osebam z ZMDR žal ne dopušča »preizkušanja« v rednem delovnem okolju, ampak od njih zahteva odločitev, s katero nato živijo vse življenje. Izvajalci poklicne rehabilitacije se tega zavedajo in skušajo osebam pomagati po najboljših močeh (prav tam).
Vseeno ostaja upanje, da se bo trenutno veljavna zakonodaja spremenila. Akcijski program za invalide v svojih ukrepih namreč že nekaj časa predvideva spremembo prav na področju prehajanja med statusom uživalca socialnih pravic in statusom iskalca zaposlitve (prav tam).
Izvajalci zaposlitvene rehabilitacije poudarjajo tudi svetle plati trenutno veljavne zakonodaje. Poudarjajo, da je zakon v veljavi komaj od leta 2006 in da se v tako kratkem obdobju vsi protokoli težko vzpostavijo tako, da bi izpolnili vse kriterije.
Poleg tega je pomembno omeniti, da se, če je napotitelj v postopek zaposlitvene rehabilitacije Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje, storitve financirajo iz proračuna Republike Slovenije. Izvajalci zaposlitvene rehabilitacije navajajo, da v tem vidijo našo prednost, saj v drugih državah podobni sistemi niso urejeni na tak način, ampak se urejajo samoplačniško (prav tam).
Odločili smo se, da ne glede na navedena dejstva v magistrskem delu na kratko opišemo in povzamemo, kaj o zaposlitveni rehabilitaciji navajajo zakoni in literatura, ter na kratko opišemo postopek zaposlitvene rehabilitacije. Poznavanje je namreč pomembno za natančno razumevanje problematike zaposlovanja oseb z ZMDR.
2.8.2 POSTOPEK ZA PRIDOBITEV PRAVICE DO ZAPOSLITVENE REHABILITACIJE
ZZRZI (2004) osebam, ki pridobijo status invalida po tem zakonu, omogoča pravico do zaposlitvene rehabilitacije. Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje lahko po 26. členu zakona o obojem odloča v istem postopku.
Prvi korak pri uveljavljanju pravice do zaposlitvene rehabilitacije in pri pridobitvi statusa invalida je pridobitev mnenja rehabilitacijske komisije. Komisija na podlagi meril za priznanje statusa invalida, meril za priznanje pravice do zaposlitvene rehabilitacije in meril za ocenjevanje zaposlitvenih možnosti invalidov izda mnenje
29
rehabilitacijske komisije. Vsa omenjena merila so zapisana v ZZRZI. Mnenje rehabilitacijske komisije je podlaga za izdelavo rehabilitacijskega načrta, ki ga v sodelovanju z invalidom izdela rehabilitacijski svetovalec. Načrt »… določa vrsto, obseg, način in trajanje izvajanja storitev zaposlitvene rehabilitacije« (prav tam, 30.
člen).
Po zaključeni zaposlitveni rehabilitaciji Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje izdela oceno invalidovih zaposlitvenih možnosti, ki temelji na poročilih izvajalcev zaposlitvene rehabilitacije. Pomembna je, ker opredeljuje, ali je invalid po končani zaposlitveni rehabilitaciji »… zaposljiv v običajnem delovnem okolju, v podporni ali zaščitni zaposlitvi, za katera dela je usposobljen in kakšne podporne storitve ali prilagoditve potrebuje na delovnem mestu« (prav tam, 33. člen).
Če invalid po končani zaposlitveni rehabilitaciji ni zaposljiv v običajnem delovnem okolju, Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje izda odločbo o zaposljivosti, v kateri je navedeno, v katero obliko zaposlitve po tem zakonu invalida lahko vključimo. V odločbi o zaposljivosti je torej navedeno, da je invalid zaposljiv v zaščitni oziroma podporni zaposlitvi oziroma da ni zaposljiv. Slednja opredelitev je uporabljena, kadar invalid kljub rehabilitaciji, prilagoditvam delovnega mesta in delovnega okolja ni zmožen opravljati dela v višini najmanj tretjine zaposlenega na običajnem delovnem mestu. Omenjeno odločbo zavod lahko izdela tudi na podlagi zaposlitvene rehabilitacije, ki je bila izvedena po drugih predpisih (prav tam).
Obravnavana oseba lahko na podlagi odločbe pridobi ustrezno zaposlitev in subvencijo plače, delodajalec pa spodbude za zaposlovanje invalidov. Invalid, ki je v odločbi opredeljen kot nezaposljiv, se lahko vključi v programe socialne vključenosti (Uršič, 2007).
Uršič (prav tam) navaja, da postopek za pridobitev statusa invalida po ZZRZI sproži oseba sama. Prav tako sama uveljavlja pravico do poklicne rehabilitacije.
30
2.9 OBLIKE ZAPOSLOVANJA ZA OSEBE Z ZMERNIMI MOTNJAMI V