Ustanove in strokovni centri imajo pomembno vlogo pri povezovanju življenja uporabnikov z dejavnostmi in življenjem v lokalnih skupnostih. To potrjuje predstavitev vedno več primerov dobre prakse na področju izobraževanja, bivanja, zaposlovanja, aktivnega državljanstva, družabnega in športnega življenja, rekreacije, kulture, medgeneracijskega sodelovanja, vseživljenjskega učenja in pozitivnih medsosedskih odnosov (SOUS in EASPD, 2017). V Sloveniji je kljub nekoliko pomanjkljivi zakonodaji veliko primerov dobre prakse na področju zaposlovanja oseb z ZMDR. V nadaljevanju predstavljamo le nekatere izmed njih.
2.10.1 CENTER ZA IZOBRAŽEVANJE, REHABILITACIJO IN USPOSABLJANJE VIPAVA
V Centru za izobraževanje, rehabilitacijo in usposabljanje Vipava (v nadaljevanju CIRIUS Vipava) so leta 2013 uvedli tranzicijski model vodenega zaposlovanja.
Ugotovili so namreč, da se med učenci pojavljajo tisti, ki bi zmogli občasne vodene oblike zaposlovanja. S prijavo na Operativni program razvoja človeških virov za obdobje 2007–2013 so izkoristili priložnost, da s sredstvi Evropskega socialnega sklada oblikujejo tranzicijski model – program vodenega zaposlovanja za učence, ki se izobražujejo v ustanovi. Model je bil zasnovan v obliki desetih delavnic, v katere je bilo vključenih 23 mladostnikov, večinoma z zmerno MDR (21 učencev, od tega je bilo 17 učencev poleg MDR tudi gibalno oviranih). Za sodelovanje so v CIRIUS Vipava izbrali učence, za katere so ugotovili, da si tega želijo in so pripravljeni na dodatno izobraževanje in usposabljanje (Žgur in Čuk, 2015). V CIRIUS Vipava so tako razvili model nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja učencev z MDR, ki mladostnikom omogoča, da se vodeno, pod mentorstvom strokovne službe centra, preizkusijo v občasnem zaposlovanju (prav tam).
Model omogoča, da so mladostniki poleg predpisanih vzgojno-izobraževalnih vsebin deležni še dodatnega, vodenega specialnopedagoškega procesa usposabljanja.
Tovrstno izobraževanje mladostnikom poveča možnost za pridobitev zaposlitve in vpliva na to, da so enakopravnejši pri iskanju občasne zaposlitve (prav tam).
V okviru tranzicijskega modela so v CIRIUS Vipava pripravili deset delavnic, v katerih so udeležence opremili z vsebinami, ki so nujne za uspešno delo. Delavnice so bile naslednje (Žgur, 2015):
- Priprava in spremljava učencev ter sodelujočih mentorjev z oceno projekta.
- Teoretične in izobraževalne vsebine. Udeleženci so se seznanili z vsebinami, ki naj bi jih opremile za občasno delo ter storitveno dejavnost (na primer seznanitev s poklici kuharja, trgovca, picopeka, frizerja, gospodinjca, fotografa, natakarja, kuharskega pomočnika, administratorja, računalničarja, kmetovalca, trsničarja,
39
vrtnarja, sadjarja, čistilca, šivilje …, seznanitev z obrtno-storitvenimi dejavnostmi, gospodarskimi panogami ipd.).
- Informacijsko-komunikacijska tehnologija. Udeleženci so se seznanili z osnovami informacijsko-komunikacijske tehnologije, na primer fotokopiranja, uporabe računalnika in nekaterih programov programskega paketa MS Office.
- Gospodinjska opravila. Udeleženci so opravljali različna dela v ustanovi, na primer delo v šolski kuhinji in pralnici, čiščenje in urejanje prostorov.
- Sodelovanje v obrtnih storitvah. Udeleženci so dobili priložnost neposrednega vodenega zaposlovanja v lokalnem okolju. Preizkusili so se pri delu v pralnici avtomobilov, frizerskem salonu, trsnici in kuhinji.
- Skrb za okolje. Udeleženci so se naučili, kako lahko sami prispevajo k izboljšanju življenjskega okolja.
- Pomoč pri samooskrbi s sadjem in z zelenjavo – živeti z letnimi časi Vipavske doline. Udeleženci so se vključevali v kmetijske in druge dejavnosti ter se seznanili z zanimivimi kmetijsko-poljedelsko-vinogradniškimi in sadjarskimi vsebinami.
- Aktivno preživljanje prostega časa. Udeleženci so dobili priložnost spoznavanja in vključevanja v raznovrstne športne, umetniške in rekreativne prostočasne vsebine.
- Zagovorništvo in samozagovorništvo učencev. Udeleženci so dobili priložnost, da se na podlagi vsebin zagovorništva in samozagovorništva vključijo v socialno okolje.
- Celostna terapevtska oskrba. Vključena je bila dodatna terapevtska oskrba (delovna terapija in nevrofizioterapija).
2.10.2 CENTER ZA IZOBRAŽEVANJE, REHABILITACIJO IN USPOSABLJANJE KAMNIK
V Centerz za izobraževanje, rehabilitacijo in usposabljanje Kamnik (v nadaljevanju CIRIUS Kamnik) poteka Program dodatnega usposabljanja odraslih (PDUO).
V CIRIUS-u Kamnik so imeli udeleženci, ki so bili v šolskem letu 2013/2014 vključeni v projekt, možnost sodelovanja pri naslednjih modulih (Center za izobraževanje, rehabilitacijo in usposabljanje Kamnik, 2014):
- fotografija, pri čemer so se udeleženci seznanili s tipi fotoaparatov, z njihovim delovanjem in osnovnimi pravili fotografiranja ipd.;
- e-opismenjevanje, pri čemer so v programu Adobe Photoshop izdelali koledar;
- socialno podjetništvo, pri čemer so spoznali osnove socialnega podjetništva, zakonodaje, ekonomskih pristopov ipd.;
- šolski radio, pri čemer so spoznali delo radijskega novinarja, napovedovalca in tonskega tehnika, se učili o različnih vrstah radijskih postaj, postopkih pridobivanja avdiomateriala ipd.;
- vzgoja za odgovorno in samostojno določeno življenje, pri čemer so se seznanili z vsebinami, vezanimi na medsebojne odnose (na primer ljubezen,
40
prijateljstvo, spolnost), rokovanje z denarjem, organizacijo prostega časa, pripravo obrokov …;
- osebni načrt in socialna rehabilitacija, pri čemer so udeleženci aktivno sodelovali pri pripravi načrta svoje prihodnosti in zaposlitve ter se učili prepoznavati pomembne vire v sebi in okolju;
- taj či, jutranja telovadba, pri čemer so udeleženci aktivno preživljali čas z vključevanjem v športne vsebine, spoznavali vlogo različnih hranilnih snovi in pomen spremembe življenja ter pomen aktivnosti in primerne prehrane ipd.;
- refleksija, ki je predstavljala analizo lastnega prispevka pri dejavnosti, oceno lastnega vedenja, učenje iz izkušenj in načrt za ravnanje v prihodnosti.
Poleg omenjenih modulov so v CIRIUS-u Kamnik v sklopu projekta izvajali tudi program tutorstva, ki je bil namenjen dijakom, ki zaključujejo izobraževanje v njihovem centru. V program so bili vključeni štirje dijaki in vsak izmed njih je dobil svojo tutorko oz. tutorja (prav tam).
2.10.3 GRUNT, ZAVOD ZA SOCIALNO PODJETNIŠTVO NA PODEŽELJU
Grunt je neprofitni zavod zaposlitvenega centra, ustanovljen z namenom zaposlovanja težje zaposljivih oseb v lokalnem okolju. Ima status zaposlitvenega centra. V njem je trenutno zaposlenih 5 invalidov, ki imajo odločbo o zaposlitvi na zaščitenem delovnem mestu. Zavod zaposluje tudi strokovnega delavca in sodelavca (Grunt, Zavod za socialno podjetištvo na podeželju, b. d.).
V lokalnem okolju aktivno sodelujejo pri razvijanju zaposlitvenih programov na podeželju in skrbijo za ozaveščanje širše javnosti o tej tematiki. V zavodu deluje strokovni svet, sestavljen iz strokovnjakov s področij zaposlovanja invalidnih oseb, ekonomije, psihologije, psihiatrije, sociologije, izobraževanja, varne hrane in kmetijstva (prav tam).
DRUGA VIOLINA
Gostilno Druga violina je v starem mestnem jedru Ljubljane odprl Center za usposabljanje, delo in varstvo Dolfke Boštjančič Draga (v nadaljevanju CUDV Draga). Predstavlja primer programa zaposlitve pod posebnimi pogoji v Sloveniji (Zidar, 2013). Gostilna obratuje od junija 2012. V njej so zaposlene osebe z MDR iz CUDV Draga. Druga violina jim omogoča aktivno vključevanje v družbeno življenje in delovno okolje ter opravljanje koristnega, vendar njihovim zmožnostim primernega dela. Zamisel izvira iz Velike Britanije, sredstva za ustanovitev pa so zbrali sami (Spletna TV, 2012).
41
2.10.4 ŽELVA, PODJETJE ZA USPOSABLJANJE IN ZAPOSLOVANJE INVALIDOV
Želva je podjetje za usposabljanje in zaposlovanje invalidov. Ustanovljeno je bilo leta 1991. Na predlog Zavoda RS za zaposlovanje ga je ustanovilo Sožitje – Zveza društev za pomoč osebam z MDR Slovenije.
Podjetje se ukvarja z usposabljanjem, zaposlovanjem in iskanjem priložnosti za osebe s posebnimi potrebami (predvsem MDR) in druge težje zaposljive osebe (Želva, podjetje za usposabljanje in zaposlovanje invalidov, 2014).
V okviru zaposlitvenega centra izvajajo (prav tam):
- mizarsko delavnico, v kateri izdelujejo pohištvo po meri; v prodajni progam, so vključene otroške in mladinske sobe, kuhinje po meri, dnevne sobe, spalnice, vgradne omare, predsobe, kopalnice, poslovni prostori in drugo;
- storitve vrtnarstva in komunale: nudijo storitve košnje trave, urejanje javnih površin in spominskih obeležij, urejanje in ureditev okolice, obrezovanje dreves;
- storitev upravljanja in vzdrževanja stavb;
- storitve čistilnega servisa;
- šivanje v okviru lastnega programa izdelovanja mehkih igrač. 2.10.5 VARSTVENO-DELOVNI CENTER POLŽ MARIBOR
Varstveno-delovni center Polž Maribor je javni socialnovarstveni zavod. V okviru zaposlitve pod posebnimi pogoji so odprli Čajnico pri Ginku, ki je odprta od ponedeljka do petka od 6. do 15. ure. Imajo tudi lastno pralnico in fotokopirnico, kjer ponujajo pranje, likanje in fotokopiranje. Storitev izvajajo za podjetja, gostinske lokale, zdravstvene ordinacije, športne klube in številne posameznike. Posebnost njihove pralnice je, da v njej delajo večinoma moški (VDC Polž Maribor, 2016).
2.10.6 VARSTVENO-DELOVNI CENTER KOPER
V VDC Koper med zaposlovanjem pod posebnimi pogoji poleg lastnega prodajnega programa in kooperantskih del z različnimi podjetji izvajajo zeleni program socialne vključenosti. V okviru tega »… varovanke in varovanci vzdržujejo zelenice in otroška igrišča (Zdravstveni dom Izola, Komunala Izola), delajo v Vrtnariji Škocjan (Komunala Koper), na Vrtu trajnic, v Kozjereji Brdca v Vrhpoljah pri Kozini ter na Kmetiji Hočevar v Štanjelu« (VDC Koper). Zeleni program je ponudba storitev socialnega varstva, ki se običajno izvaja na družinski kmetiji. Gre za dopolnilno dejavnost, ki osebam s posebnimi potrebami omogoča varstvo, usposabljanje in zaposlovanje. Vključuje delo na kmetiji (poljedelstvo, hortikulturo, živinorejo), delo z domačimi živalmi, s kulturnimi rastlinami in z zemljo (Vadnal, 2008). Raziskave v Sloveniji so pokazale, da kmetovalce in osebe s posebnimi potrebami zanimajo tovrstne možnosti zaposlovanja (Vadnal, 2004; 2005).
42
2.10.7 DELOVNI IN ZAPOSLITVENI CENTER JANEZA LEVCA
Delovni in zaposlitveni center Janeza Levca (DZC Janeza Levca) ima državno koncesijo za opravljanje socialnovarstvene storitve vodenja in varstva ter zaposlitve pod posebnimi pogoji (Delovni in zaposlitveni center Janeza Levca, 2017).
Od ustanovitve dalje se ukvarja s knjigoveško dejavnostjo. Konec leta 2009 je začel izvajati druge zaposlitvene programe, kot so ustvarjalne dejavnosti, program vzdrževalnih dejavnosti, zeleni program in integrirane oblike zaposlitve. V storitev VDC-ja je danes vključenih 32 uporabnikov.
Delovno okolje v DZC Janeza Levca tvorijo uporabniki storitve VDC-ja, zaposleni na področju knjigoveške dejavnosti (večinoma z dokončano osnovno šolo s prilagojenim programom), vodja knjigoveške tržne dejavnosti, delovni inštruktorji, skupinski habilitator, strokovni vodja VDC-ja in direktor. Uporabniki so vključeni tudi v integrirane oblike zaposlitve, ki potekajo v McDonald'su, Bauhausu in Petrolu (Sociološka služba Janez Levec, osebna komunikacija, avgust 2017).
43