3.2 METODOLOGIJA
3.2.6 REZULTATI IN INTERPRETACIJA
V nadaljevanju podajamo rezultate statističnih obdelav in analize raziskovalnih vprašanj.
R 1: Ali anketiranci prepoznavajo osebe z ZMDR?
Predstavitev rezultatov
Prvo raziskovalno vprašanje smo preverjali z drugim sklopom trditev v anketnem vprašalniku. Trditve za preverjanje raziskovalnega vprašanja so bile sestavljene tako, da smo pri trditvah pod zaporednimi številkami 2, 4, 7 in 9 kot znak prepoznavanja oseb z ZMDR opredelili odgovore anketirancev, ki so se s trditvijo strinjali (strinjam se, popolnoma se strinjam). V nadaljevanju smo jih označili kot trditve strinjanja. Pri trditvah pod zaporednimi številkami 1, 3, 5, 6, 8 in 10 smo kot znak prepoznavanja oseb z ZMDR opredelili odgovore, ki kažejo, da se vprašani s trditvijo niso strinjali (sploh se ne strinjam, ne strinjam se). V nadaljevanju smo jih označili kot trditve nestrinjanja. Če so anketiranci kot odgovor označili srednjo vrednost (delno se strinjam, delno se ne strinjam), smo ugotovili, da o osebah z ZMDR nimajo dovolj podatkov, da bi se natančneje opredelili, torej oseb z ZMDR ne prepoznavajo.
Trditve so skupaj zapisane v tabeli 8. Zaradi večje preglednosti so trditve strinjanja obarvane.
Tabela 8: Prepoznavanje oseb z ZMDR ZAPOREDNA
ŠTEVILKA TRDITVE TRDITEV
1 ... lahko samostojno prihajajo na delo.
2 … se lahko kljub svojim omejitvam ob dolgotrajnem usmerjanju naučijo samostojnega prihajanja na delo.
3 … si lahko hitro in dolgotrajno zapomnijo delovne postopke.
4 … si delovne postopke zapomnijo le, če jih neprestano uporabljajo in ponavljajo.
5 … si niso zmožne zapomniti nikakršnih postopkov.
6 … se dolgočasijo ob monotonih, ponavljajočih se delih.
7 … brez težav opravljajo monotona, ponavljajoča se dela.
8 … lahko delo opravljajo v vsakem okolju.
9 … za delo potrebujejo stabilno, varno, nespremenljivo delovno okolje.
10 … niso sposobne delati.
57
Za ugotavljanje skupnega rezultata vseh anketirancev na Likertovi lestvici prepoznavanja oseb z ZMDR smo ocenjevalni Likertovi lestvici spremenili ocenjevalne vrednosti. Trditvam nestrinjanja smo priredili ocenjevalne vrednosti, da so bile enake kot pri Likertovi lestvici trditev strinjanja. Sprememba ocenjevalnih vrednosti je prikazana v tabeli 9.
Tabela 9: Sprememba ocenjevalnih vrednosti
… si lahko hitro in dolgotrajno
zapomnijo delovne postopke. 5 4 3 2 1
58
… niso sposobne delati.
5 4 3 2 1
Izračunali smo povprečno vrednost in standardni odklon za vsako trditev za vse anketirance. Rezultate smo nato dodatno obdelali in izračunali še frekvenco in odstotek anketirancev, ki osebe z ZMDR prepoznavajo oz. ne prepoznavajo. Na ta način smo pridobili podatke o prepoznavanju oseb z ZMDR.
Pri interpretaciji rezultatov smo upoštevali naslednje kriterije:
- Povprečni rezultat z vrednostjo nad 3,5 pomeni, da anketiranci prepoznavajo osebe z ZMDR.
- Povprečni rezultat z vrednostjo pod 3,5 pri vseh trditvah pomeni, da anketiranci oseb ne prepoznavajo.
Kot kriterij prepoznave smo na podlagi pilotske študije določili vrednost 3,5. Srednjo vrednost na merski Likertovi lestvici predstavlja vrednost 3. Vrednosti, ki se gibljejo proti 5, nakazujejo prepoznavanje.
Trditve z rezultati predstavljamo v tabeli 10.
Tabela 10: Skupni rezultati prepoznavanja oseb z ZMDR
Menim, da so osebe z ZMDR tiste, ki ... N M σ
... lahko samostojno prihajajo na delo. 82 2,660,84
… se lahko kljub svojim omejitvam ob dolgotrajnem usmerjanju naučijo samostojnega prihajanja na delo.
82 3,770,77
… si lahko hitro in dolgotrajno zapomnijo delovne postopke. 82 2,930,78
… si delovne postopke zapomnijo le, če jih neprestano uporabljajo in ponavljajo.
82 3,600,84
… si niso zmožne zapomniti nikakršnih postopkov. 82 4,220,67
… se dolgočasijo ob monotonih, ponavljajočih se delih. 82 3,720,88
… brez težav opravljajo monotona, ponavljajoča se dela. 82 3,160,89
… lahko delo opravljajo v vsakem okolju. 82 3,700,78
… za delo potrebujejo stabilno, varno, nespremenljivo delovno okolje. 82 3,950,78
… niso sposobne delati. 82 4,560,61
SKUPAJ 82 3,630,96
Legenda: N – velikost vzorca, M – povprečna vrednost, σ – standardni odklon
Anketiranci v povprečju dosegajo skupni rezultat 3,63, kar pomeni, da v povprečju prepoznavajo osebe z ZMDR.
59
Tabela 11: Število anketirancev, ki prepoznava oz. ne prepoznavajo oseb z ZMDR
VSE TRDITVE
f % PREPOZNAVANJE
prepoznava58 71 ne
prepoznava24 29 Legenda: f – frekvenca, % – relativna frekvenca
Ugotavljamo, da osebe z ZMDR prepoznava 71 odstotkov anketirancev iz vzorca.
Tabela 12: Prepoznavanje na podlagi trditev strinjanja TRDITVE STRINJANJA
f % PREPOZNAVANJE prepoznava 19 23 ne prepoznava 63 77 Legenda: f – frekvenca, % – relativna frekvenca
Ugotavljamo, da osebe z ZMDR na podlagi trditev strinjanja prepoznava 23 odstotkov anketirancev.
Tabela 13:: Prepoznavanje na podlagi trditev nestrinjanja TRDITVE NESTRINJANJA
f % PREPOZNAVANJEprepoznava 49 60
ne prepoznava33 40 Legenda: f – frekvenca, % – relativna frekvenca
Ugotavljamo, da osebe z ZMDR na podlagi trditev nestrinjanja prepoznava 60 odstotkov anketirancev.
Interpretacija
Glede odgovora na prvo raziskovalno vprašanje zaključujemo, da anketiranci na podlagi vseh trditev v kar 71 odstotkih prepoznavajo osebe z ZMDR. 23 odstotkov anketirancev prepoznava osebe z ZMDR na podlagi trditev strinjanja, 60 odstotkov anketirancev pa prepoznava osebe z ZMDR na podlagi trditev nestrinjanja.
Razlogov, ki vodijo do razlik med odstotkom anketirancev, ki osebe z ZMDR prepoznavajo na podlagi trditev strinjanja in nestrinjanja, na podlagi raziskave, ki smo jo izvedli, ne moremo natančno utemeljiti. Domnevamo, da je rezultat odraz
60
splošne klime v družbi in pogleda na sposobnosti oseb z ZMDR. Trditve nestrinjanja so splošnejše narave, zato ocenjujemo, da so se anketiranci pri opredeljevanju lažje zanesli na splošno znanje in poznavanje te populacije.
Anketiranci najvišji povprečni rezultat (v obeh primerih višji od vrednosti 4) dosegajo pri naslednjih trditvah:
• Menim, da so osebe z ZMDR tiste, ki si niso zmožne zapomniti nikakršnih postopkov.
• Menim, da so osebe z ZMDR tiste, ki niso sposobne delati.
Rezultati odgovorov na vprašanja (glejte tabelo 10) kažejo, da se anketiranci s trditvama večinoma niso strinjali. Na podlagi tega lahko ugotovimo, da so osebe z ZMDR po mnenju anketirancev sposobne opravljati delo in si lahko zapomnijo postopke.
Z rezultatom prepoznavanja oseb z ZMDR smo zadovoljni, saj menimo, da je to za laika zahtevno področje. Naš namen je v določeni meri dosežen že, ko anketirancem predstavimo obstoj različnih skupin oseb z ZMDR in njihovo zmožnost za delo.
Ugotavljamo, da anketiranci na podlagi trditev iz anketnega vprašalnika pogosto prepoznavajo osebe z ZMDR.
R 2: Ali so anketiranci že bili v stiku z osebo z ZMDR?
Predstavitev rezultatov
Drugo raziskovalno vprašanje smo preverjali na podlagi prvega sklopa trditev v anketnem vprašalniku. Anketirance smo prosili, da na petstopenjski Likertovi lestvici označijo pogostost stika z osebami z ZMDR v različnih okoljih. Rezultate prikazujemo v tabeli 14 in 15.
Tabela 14: Stik z osebami z ZMDR
OKOLJE N M σ
V družini/doma 82 1,83 0,98
V službi 82 2,09 1,07
Pri prijateljih 82 2,21 0,91
V trgovini 82 2,46 0,72
Prostovoljno delo 82 1,78 0,89
Drugod 82 2,28 0,74
SKUPAJ 82 2,11 0,92
Legenda: N – velikost vzorca, M – povprečna vrednost, σ – standardni odklon
61
Tabela 15: Pogostost stika z osebami z ZMDR v vseh okoljih POGOSTOST STIKA
Legenda: f – frekvenca, % – relativna frekvenca
Pri interpretaciji rezultatov smo upoštevali naslednje kriterije:
- Povprečni rezultat z vrednostjo nad 4 pomeni, da so anketiranci pogosto ali zelo pogosto v stiku z osebami z ZMDR.
- Povprečni rezultat z vrednostjo med 3 in 4 pomeni, da so anketiranci občasno v stiku z osebami z ZMDR.
- Povprečni rezultat z vrednostjo pod 3 pomeni, da so anketiranci redko v stiku z osebami z ZMDR ali da z njimi še niso bili v stiku.
Interpretacija
Iz tabele 14 je razvidno, da so vse povprečne vrednosti manjše kot 2,5. Vrednosti standardnih odklonov so v primerjavi s posamezno povprečno vrednostjo razmeroma nizke, zato ugotavljamo, da rezultati niso razpršeni.
Iz rezultatov lahko sklepamo, da večina anketirancev ne dela, živi z osebo z ZMDR in so z njimi le redko v stiku. Najvišjo povprečno vrednost dosega odgovor, ki kaže, da so anketiranci z osebami z ZMDR največkrat v stiku v trgovini.
Za temo magistrskega dela je najpomembnejši povprečni rezultat pri postavki v službi, ki kaže, kako pogosto so anketiranci v stiku z osebami z ZMDR na delovnem mestu. Prav pri tem glede na standardni odklon, ki znaša 1,07, rezultati najmočneje odstopajo od povprečja. Ugotavljamo, da osebe z ZMDR niso zaposlene in da so anketiranci na svojih delovnih mestih le občasno v stiku z njimi.
V tabeli 15 predstavljamo kakšna je pogostost stika anketirancev z osebami z ZMDR v vseh okoljih. 14,5 odstotkov anketirancev ima pogoste ali zelo pogoste stike z z osebami z ZMDR. 25,6 odstotkov anketirancev ima občasne stike z ZMDR. 54,9 odstotkov anketirancev je z osebami z ZMDR v stiku redko ali nikoli.
V odgovoru na drugo raziskovalno vprašanje povzemamo, da so anketiranci z osebami z ZMDR večinoma že bili v stiku, vendar pa so ti redki in niso vezani na delovni proces, ampak bolj družabne neformalne stike.
62
R 3: Ali bi anketiranci osebe z ZMDR zaposlili?
Predstavitev rezultatov
Tretje raziskovalno vprašanje smo preverjali z vprašanjem zaprtega in odprtega tipa.
Pri vprašanju zaprtega tipa so bili na voljo trije odgovori, in sicer Da, Ne in Ne vem.
Pri vprašanju odprtega tipa so vprašani svoj odgovor lahko dodatno utemeljili.
Izračunali smo frekvenco in odstotek odgovorov. Rezultate prikazujemo v tabeli 16, zaradi večje preglednosti pa dodajamo še diagram.
Tabela 16: Pripravljenost na zaposlovanje oseb z ZMDR
f %
Ali bi osebo z ZMDR zaposlili?
Da. 29 35
Ne. 17 21
Ne vem. 36 44
Legenda: f – frekvenca, % – relativna frekvenca
Interpretacija
Ugotavljamo, da bi od 82 anketirancev osebo z ZMDR zaposlilo 29 anketirancev, kar predstavlja 35 odstotkov. Rezultati kažejo, da je največ anketirancev neopredeljenih glede zaposlovanja, približno tretjina pa bi jih zaposlila.
35 %
21 % 44 %
DA NE NE VEM
Slika 1: Pripravljenost na zaposlovanje oseb z ZMDR
63
Anketiranci so lahko svoje odgovore dodatno utemeljili. V nadaljevanju navajamo nekaj najpogostejših in najzanimivejših zapisov. Tisti, ki bi osebo z ZMDR zaposlili, se v svojih utemeljitvah najpogosteje sklicujejo na pozitivne pretekle izkušnje.
Navajajo, da so v preteklosti osebo z ZMDR že izbrali za zaposlitev ali da poznajo primere, ko so osebe z ZMDR delo uspešno opravljale.
Presenetljivo je, da pet odstotkov anketirancev v svojih utemeljitvah omenja tudi pomembnost zaposlovanja oseb z ZMDR. Menijo, da je delo pravica vseh, in se zavedajo, da so osebe z ZMDR sposobne marsičesa, a so kljub temu slabo zaposljive. Podobno ugotavlja tudi Čuk (2015), ki navaja, da so osebe z ZMDR lahko uspešne in pod določenimi pogoji opravljajo sorazmerno zahtevno delo.
Nekateri anketiranci navajajo, da bi z zaposlovanjem oseb z ZMDR družbi dali dober zgled. Anketiranci se torej zavedajo, da je vloga stigme, kot navajajo A. Colella, De Nisi in Varma (1998) pomembna pri zaposlovanju takih oseb. Pomembno je, da po svojih zmožnostih omogočamo odpravljanje takega odnosa. Anketiranci menijo, da je osebe z ZMDR vredno zaposliti, ker delo opravljajo vestno, pridno in natančno.
Navajajo, da so osebe z ZMDR bolj ustrežljive, delovne, poslušne in pripravljene poslušati navodila kot osebe z zaključeno srednjo šolo ali fakulteto. V zvezi s tem navajajo tudi, da so osebe z ZMDR vesele vsake, še tako majhne pohvale in so izjemno hvaležne.
Anketiranci v svojih utemeljitvah navajajo tudi, da moramo pri zaposlovanju oseb z ZMDR upoštevati njihov značaj, saj se nekateri bolje ujamemo med sabo kot drugi.
Navedbe anketirancev lahko povežemo z ugotovitvami L. Note in drugih (2014) ter E. Zappelle (2015), ki kot pomemben dejavnik zaposlovanja oseb z ZMDR navajajo socialno vedenje oz. reakcije oseb z ZMDR.
Zanimivo je, da anketiranci socialno vedenje in počutje oseb z ZMDR povezujejo z okoljem, saj osebe z ZMDR opisujejo kot vedno dobrovoljne, če jih zaposlimo v primernem okolju, ki spodbuja njihovo pozitivno naravnanost. Na podlagi navedb številnih avtorjev (Verdugo idr., 2006; Chadsey in Beyer, 2001; Čuk, 2015) menimo, da ustrezno delovno okolje (s spodbudno delovno klimo, z ustreznimi prilagoditvami, s sprejemajočimi sodelavci ...) odločilno vpliva na t. i. dobro voljo zaposlenih.
Anketiranci, ki oseb z ZMDR ne bi zaposlili ali pa se o zaposlitvi niso znali odločiti, v svojih utemeljitvah navajajo, da o osebah z ZMDR nimajo dovolj informacij. Podobne ugotovitve zasledimo tudi pri številnih avtorjih (Hernandez, McDonald, Divilbiss, Horin, Velcoff in Donoso, 2008; Stone in Colella, 1996; Wiegand, 2008; Uršič, 2004), ki poudarjajo pomen predhodnega stika delodajalca z osebami z ZMDR. Predhodni stik z osebami z ZMDR delodajalcem omogoča, da o osebah izoblikujejo mnenje, si pridobijo ustrezne informacije in nanje pogledajo kot na osebe, ločene od kategorije, kamor jih uvršča njihova posebna potreba (Stone in Colella, 1996). Poleg tega jim
64
predhodni kontakt omogoča, da opustijo morebitne negativne predsodke, strah in skrbi, vezane na osebe z ZMDR (Zissi, Rontos, Papageorgiou in Pierrakou, 2007).
Strokovnjaki (Nota, Santilli, Ginevra in Soresi, 2014) kot pomemben dejavnik zaposlovanja oseb z ZMDR navajajo vrsto dela, ki jo ponuja delodajalec. To v svojih utemeljitvah omenjajo tudi anketiranci, ki se niso znali odločiti, ali bi osebe z ZMDR zaposlili ali ne, in tisti, ki oseb z ZMDR ne bi zaposlili. Navajajo, da narava njihovega dela zaposlovanja oseb z ZMDR žal ne dopušča. Opisujejo, da njihovo delo zahteva poznavanje tehničnega področja, samostojno vožnjo z avtomobilom in dogovarjanje s strankami. Odgovore anketirancev lahko povežemo z ugotovitvami Loveta (2007), ki ugotavlja, da so osebe z ZMDR pogosteje diskriminirane, ko delo, ki naj bi ga opravljale, vključuje delo z ljudmi.
Nekateri anketiranci oseb z ZMDR ne bi zaposlili, ker za to ni potrebe. Sklepamo, da morda opravljajo dejavnost, ki za osebe z ZMDR ni ustrezna, ali pa si zaposlovanja oseb z ZMDR ne morejo privoščiti.
V odgovoru na raziskovalno vprašanje povzemamo, da več kot polovica anketirancev osebe z ZMDR ne bi zaposlila ali pa o tem še ni dovolj odločena. To pomeni, da bi delodajalci ob boljši in natančni predstavitvi te populacije o zaposlovanju oseb z ZMDR mogoče razmišljali drugače.
65
R 4: Katero delovno mesto bi anketiranci najpogosteje dodelili osebam z ZMDR?
Predstavitev rezultatov in interpretacija
Četrto raziskovalno vprašanje smo preverjali na podlagi tretjega sklopa trditev v anketnem vprašalniku. Anketirance smo prosili, da na podlagi svojega mnenja na petstopenjski Likertovi lestvici ocenijo sklop trditev o zmožnostih oseb z ZMDR za samostojno opravljanje dela. Izračunali smo povprečno vrednost in standardni odklon za vsako trditev za vse anketirance. Rezultate smo nato dodatno obdelali in izračunali še frekvenco in odstotek anketirancev, ki osebe z ZMDR prepoznavajo oz.
ne prepoznavajo.
Pri interpretaciji rezultatov smo upoštevali naslednje kriterije:
- Povprečni rezultat z vrednostjo nad 4 pomeni strinjanje oz. popolno strinjanje anketirancev, da je oseba z ZMDR sposobna samostojno opravljati delo na posameznem področju.
- Povprečni rezultat z vrednostjo pod 3 pomeni delno strinjanje anketirancev, da je oseba z ZMDR sposobna samostojno opravljati delo na posameznem področju.
- Povprečni rezultat z vrednostjo med 3 in 4 pomeni nestrinjanje oz. popolno nestrinjanje anketirancev, da je oseba z ZMDR sposobna samostojno opravljati delo na posameznem področju.
Tabela 17: Samostojnost oseb z ZMDR pri opravljanju dela
TRDITEV N M σ
… pretežno na kmetiji. 82 3,37 0,85
… v gostinstvu. 82 2,98 0,83
… v turizmu. 82 2,78 0,85
… v obrtni dejavnosti (mizar, avtomehanik, steklar). 82 3,23 1,01
… v storitveni dejavnosti (frizer, kozmetičarka). 82 2,87 0,93
… v administraciji. 82 3,02 0,93
… v proizvodnji (preprosto delo za tekočim trakom, pakiranje).
82 3,84 0,71 Ni sposobna samostojno opravljati nobenega dela. 82 1,55 0,63
SKUPAJ 82 2,95 1,05
Legenda: N – velikost vzorca, M – povprečna vrednost
Ugotavljamo, da se anketiranci v povprečju težko odločijo za delovno mesto, na katerem bi osebe z ZMDR zaposlili. Skupni povprečni rezultat, ki znaša 2,95, kaže, da se anketiranci v povprečju ne strinjajo ali sploh ne strinjajo, da je oseba z ZMDR sposobna samostojno opravljati delo na posameznem področju. Vrednosti standardnega odklona (σ = 1,05) so, v primerjavi s povprečno vrednostjo visoke, kar nakazuje, da so podatki precej razpršeni in so anketiranci odgovarjali različno. Do tega lahko prihaja, ker anketiranci niso dovolj informirani oziroma ne poznajo
66
zmožnosti oseb z ZMDR za opravljanje različnih delovnih opravil in si težko predstavljajo prilagoditve.
V nadaljevanju z grafi predstavljamo rezultate anketirancev, vezane na posamezna dela, ki so bila navedena v trditvah. Grafična predstavitev je obogatena z nekaterimi utemeljitvami, ki so jih anketiranci podali pri odgovoru na vprašanje, ali bi bili pripravljeni zaposliti osebo z ZMDR. Utemeljitve so vezane na dotično delo, zato je smiselno, da jih vključimo v interpretacijo pri tem raziskovalnem vprašanju.
Predstavljamo tudi ugotovitve, na katere kažejo standardni odkloni pri posameznih postavkah.
Slika 2: Rezultati odgovorov anketirancev glede trditve o zaposlovanju pretežno na kmetiji
Približno 43 odstotkov anketirancev meni, da osebe z ZMDR lahko opravljajo delo pretežno na kmetiji, preostanek (več kot polovica) pa oseb z ZMDR ne bi zaposlila na kmetiji oz. o tem nima izoblikovanega natančnega mnenja. Anketiranci menijo, da je preveč raznoliko in zahteva zapomnitev številnih postopkov, zato niso prepričani, če je za osebe z ZMDR primerno.
67
Slika 3: Mnenje anketirancev o sposobnosti oseb z ZMDR za samostojno delo pretežno na kmetiji
O delu v gostinstvu je največji delež (53,66 %) anketirancev izrazil deljeno mnenje, saj odgovarjajo, da se delno strinjajo, delno ne strinjajo, da so osebe z ZMDR zmožne opravljati samostojno delo v gostinstvu. Kot utemeljitev navajajo, da je delo v gostinstvu fizično in psihično naporno. Nekateri navajajo slabe izkušnje z osebami s posebnimi potrebami na praksi. Delo so namreč glede na zasedenost gostinskega obrata opravljale prepočasi, potrebovale so stalna nadzor in pomoč.
68
Slika 4: Mnenje anketirancev o sposobnosti oseb z ZMDR za samostojno delo v turizmu
Pri trditvi o delu v turizmu se anketiranci težko odločajo, ali je delo primerno za osebe z ZMDR ali ne. 50 odstotkov anketirancev namreč odgovarja, da se delno strinjajo, delno ne strinjajo, da so osebe z ZMDR zmožne opravljati samostojno delo v turizmu.
Anketiranci navajajo, da je delo v turizmu dinamično in raznoliko. Zahteva ogromno komunikacijskih večin, med drugim poznavanje tujih jezikov in veščine dela s strankami. Pri delu je treba biti fleksibilen, prilagodljiv, znati ustrezno hitro odreagirati in se prilagajati trenutnim razmeram.
69
Slika 5: Mnenje anketirancev o sposobnosti oseb z ZMDR za samostojno delo v obrtni dejavnosti
Čeprav je v Sloveniji ta panoga najvišje glede zaposlovanja oseb z ZMDR, se le 36,59 odstotka anketirancev strinja, da bi osebe z ZMDR lahko samostojno opravljale delo v obrtni dejavnosti. Ob raziskovanju primerov dobre prakse v Sloveniji smo ugotovili, da osebe z ZMDR, ki so vključene v VDC-je, zelo pogosto opravljajo različne rokodelske dejavnosti, izdelujejo svoje izdelke iz različnih materialov in jih prodajajo pod svojo blagovno znamko.
Anketiranci utemeljujejo, da je delo, ki ga opravljajo, nevarno ter zahteva ogromno zbranosti in doslednosti. Menijo, da bi osebe z ZMDR na tem področju potrebovale veliko pomoči in stalen nadzor.
Vrednosti standardnega odklona (σ = 1,01) so, v primerjavi s povprečno vrednostjo (M = 3,23) visoke (glejte tabelo 17), kar nakazuje, da so podatki precej razpršeni in so anketiranci odgovarjali različno.
70
Področje dela v obrtni dejavnosti je izjemno pestro in raznoliko, zato razpršenost rezultatov ne preseneča.
Nekateri anketiranci (glede na rezultate okoli 6 %) navajajo tudi, da si sami takih oseb ne bi upali zaposliti, saj je delo v delavnici prenevarno celo za izkušene mojstre.
Slika 6: Mnenje anketirancev o sposobnosti oseb z ZMDR za samostojno delo v storitveni dejavnosti
V zvezi z delom v storitveni dejavnosti (kozmetičarski, frizerski, prodajni, avtomehaničarski …) je 39 odstotkov anketirancev odgovorilo, da se s trditvijo o zmožnosti oseb z ZMDR za samostojno delo v storitveni dejavnosti delno strinjajo, delno ne strinjajo. Anketiranci (kozmetičarke) v utemeljitvah navajajo, da osebe z ZMDR ne bi mogli zaposliti, ker delajo kot samostojni podjetniki in ne morejo nuditi stalnega nadzora zaposlenim osebam z ZMDR.
71
Slika 7: Mnenje anketirancev o sposobnosti oseb z ZMDR za samostojno delo v administraciji
Štirideset odstotkov anketirancev se delno strinja, delno pa ne strinja, da bi osebe z ZMDR lahko samostojno opravljale delo v administraciji. Dokaj izenačen je delež anketirancev, ki se s trditvijo o zmožnosti oseb z ZMDR za samostojno delo v administraciji strinjajo (28 %) in ne strinjajo (23 %).
72
Slika 8: Mnenje anketirancev o sposobnosti oseb z ZMDR za samostojno delo v enostavnih proizvodnih delih
Anketiranci so glede trditve o delu v proizvodnji izrazili pričakovano mnenje. Skupno se jih več kot 70 odstotkov strinja, da so osebe z ZMDR zmožne samostojno opravljati preprosto delo v proizvodnji.
Vrednosti standardnega odklona (σ = 0,71) so, v primerjavi s posamezno povprečno vrednostjo (M = 3,84) nizke (glejte tabelo 17), kar nakazuje, da podatki niso zelo razpršeni in so imeli anketiranci precej enotno mnenje.
Ugotavljamo torej, da anketiranci osebe z ZMDR vidijo kot primerne za opravljanje preprostih del.
73
Slika 9: Mnenje anketirancev o sposobnosti oseb z ZMDR za samostojno za opravljanje dela
Rezultati kažejo, da se 52,4 odstotka anketirancev s trditvijo sploh ne strinja, torej menijo, da so osebe z ZMDR zmožne samostojno opravljati določena dela.
Vrednosti standardnega odklona (σ = 0,63) so, v primerjavi s povprečno vrednostjo (M = 1,55) nizke (glejte tabelo 17), kar nakazuje, da podatki niso zelo razpršeni in so imeli anketiranci precej enotno mnenje.
Poudariti je treba, da pri odgovoru na to vprašanje anketiranci niso uporabili postavk strinjam se in popolnoma se strinjam, le sedem odstotkov anketirancev pa se je s trditvijo delno strinjalo. Več kot 90 odstotkov anketirancev torej meni, da so osebe z ZMDR zmožne samostojno opravljati določena dela.
Skupno ugotavljamo, da bi anketiranci osebe z ZMDR najpogosteje zaposlili na delovnih mestih za opravljanje preprostih del v proizvodnji, kot je pakiranje ali delo za tekočim trakom. Anketiranci bi osebe z ZMDR najmanj pogosto zaposlili v turizmu.
74
Največjo razpršenost rezultatov opažamo pri rezultatih trditve, da je oseba z ZMDR sposobna samostojno opravljati delo v obrtni dejavnosti. Do takih rezultatov prihaja zaradi velike raznolikosti del v obrtniških delavnicah, kar vodi do deljenega mnenja v
Največjo razpršenost rezultatov opažamo pri rezultatih trditve, da je oseba z ZMDR sposobna samostojno opravljati delo v obrtni dejavnosti. Do takih rezultatov prihaja zaradi velike raznolikosti del v obrtniških delavnicah, kar vodi do deljenega mnenja v