2.4.1 PRAVNI OKVIR
Ustrezna zakonodaja je nujen sistemski okvir, ki je podlaga za delo v praksi.
Poznavanje omogoča, da primerno ukrepamo in pomagamo osebam z ZMDR do enakovredne edukacije, zaposlitve in vključenosti v družbo.
V slovenskem prostoru zaposlovanje oseb z ZMDR ureja več zakonov, ki so med sabo večinoma nepovezani. Ugotavljamo, da je slovenska zakonodaja s področja zaposlovanja oseb z ZMDR raztresena v več predpisih in za laika težko razumljiva.
Na to kažejo tudi zaključki mednarodnega posveta Od življenja k besedi, ki med glavnimi cilji navajajo spremembo zakonodaje, ki bo omogočala realnejše možnosti vključevanja posameznikov z MDR v skupnost, izobraževanje, bivanje in zaposlovanje (SOUS in EASPD, 2017), ter rezultati slovenske raziskave, izvedene med 55 podjetji (od tega jih 35 zaposluje osebe z MDR), ki je pokazala, da podjetja slovensko zakonodajo na področju zaposlovanja oseb z MDR na splošno ocenjujejo kot slabo učinkovito (ERASMUS +, 2014).
V Sloveniji trenutno ni posebne zakonodaje na področju zaposlovanja oseb z ZMDR, vendar naj bi to področje formalno pokrival ZZRZI (Kukova, Zaviršek, Humljan Urh, Open Society Institute, EU Monitoring and Advocacy Program, Mental Health Initiative, 2005). Poleg ZZRZI-ja so osebe z ZMDR pogosto opredeljene po ZDVDTP, na zaposlovanje pa se navezujejo tudi drugi zakonski akti, ki so obravnavani v nadaljevanju magistrskega dela.
Najprej se osredinjamo na pomembne mednarodne dokumente, ki na svetovni in evropski ravni urejajo področje zaposlovanja oseb z ZMDR.
Generalna skupščina Združenih narodov je decembra 2006 sprejela Konvencijo o pravicah invalidov in izbirni protokol h Konvenciji o pravicah invalidov. Omenjeni, zgodovinsko pomemben, dokument je v številnih državah prispeval k reformiranju področij zaposlovanja, izobraževanja in življenja oseb z MDR. To je prvi pravno zavezujoč dokument, ki v 21. stoletju ureja področje invalidskega varstva in zagotavlja urejanje človekovih pravic invalidov (Konvencija o pravicah invalidov, 2017).
Osrednji del konvencije določa, da imajo tudi osebe z MDR pravico do samostojnega krojenja svojega življenja, aktivnega sodelovanja v družbi in učinkovitega vključevanja vanjo, ne glede na njihov kraj bivanja. Konvencija predvideva pravico oseb z MDR do dela in samostojne izbire poklica, države pa zavezuje, da tem osebam priznavajo pravico do enakovrednega dela (United Nations, 2006). To
10
vključuje možnost, da se osebe z MDR preživljajo z delom, ki si ga same izberejo, ali z delom, sprejetim na trgu dela, in v njim prilagojenem delovnem okolju. V konvenciji so zahteve jasno opredeljene, kljub temu pa redna plačana zaposlitev osebam z ZMDR večinoma ostaja nedostopna (Konvencija o pravicah invalidov, 2007). Vlada Republike Slovenije je konvencijo in protokol podpisala marca 2007 (prav tam).
Maja 2010 je Evropska unija v Lizboni opredelila desetletno strategijo ekonomske rasti, zaposlenosti, socialne povezanosti in trajnostnega razvoja. Strategijo podpirajo evropske smernice zaposlovanja in socialnega vključevanja. Eden izmed ciljev t. i.
Lizbonske strategije je povečanje ravni zaposlenosti pri skupinah ljudi, ki so trenutno premalo zastopane na trgu dela. To so na primer ženske, starejši, pripadniki etničnih skupin in osebe s posebnimi potrebami (Commission European, 2004).
Predstavljamo tudi slovenske predpise, ki urejajo področje zaposlovanja oseb z ZMDR. Prvi in temeljni dokument je Ustava Republike Slovenije. Ta zagotavlja zakonodajno osnovo pravice do dela in pravičnih pogojev zaposlovanja (Kukova idr., 2005). V 49. členu Ustave Republike Slovenije (1991) je navedeno, da ima vsakdo pravico do proste izbire zaposlitve, pravico do delovnega mesta pod enakimi pogoji, da je prisilna zaposlitev prepovedana in da naj bi bila vsem zagotovljena svoboda dela. V 52. členu je navedeno, da imajo invalidi v skladu z zakonom pravico do varstva in usposabljanja za delo, 66. člen pa določa, da država ustvarja možnosti za zaposlovanje in delo.
S. Kukova in drugi (2005) navajajo, da so najpomembnejši zakoni na področju zaposlovanja odraslih intelektualno oviranih oseb naslednji:
• Zakon o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov;
• Zakon o uresničevanju načela enakega obravnavanja;
• Zakon o delovnih razmerjih;
• Zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti;
• Zakon o socialnem varstvu;
• Zakon o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb.
Zakon o uresničevanju načela enakega obravnavanja je začel veljati maja 2004 in prenehal veljati maja 2016 (Zakon o uresničevanju načela enakega obravnavanja, 2004). Urejal je enako obravnavanje vseh pri uveljavljanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin.
Zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti je začel veljati januarja 1991 (Zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti, 2006). Po 192. členu zakona o urejanju trga dela (Zakon o urejanju trga dela, 2010) je zakon z uveljavitvijo tega prenehal veljati. Zakon o zaposlovanju in zavarovanju se je tako uporabljal do 1. 1. 2011.
11
Drugi predpisi, ki urejajo tudi področje zaposlovanja invalidov, so:
• Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju,
• Zakon o socialnem podjetništvu in
• Akcijski program za invalide 2014–2021.
2.4.1.1 ZAKON O ZAPOSLITVENI REHABILITACIJI IN ZAPOSLOVANJU INVALIDOV
Maja 2004 je v Slovenji začel veljati ZZRZI. Zakon med drugim ureja področje zaposlitvene rehabilitacije, uvaja kvotni sistem zaposlovanja, definira podporno in zaščiteno zaposlitev, zaposlitvene centre in invalidska podjetja. Govori tudi o oceni zaposlitvenih možnosti in odločbi o zaposljivosti (Zakon o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov, 2004). Vsi omenjeni pojmi so natančneje opredeljeni v nadaljevanju magistrskega dela.
Namen zakona je bil povečati zaposljivost invalidov in vzpostaviti pogoje za njihovo enakovredno udeležbo na trgu dela (Vadnal, 2008).
2.4.1.2 ZAKON O DELOVNIH RAZMERJIH
Zakon o delovnih razmerjih, sprejet leta 2013, posebej prepoveduje posredno in neposredno diskriminacijo na osnovi zdravstvenega stanja ali invalidnosti. 6. člen navaja, da mora delodajalec ne glede na osebne okoliščine, med katerimi sta navedena tudi zdravstveno stanje in invalidnost, zagotavljati kandidatu enako obravnavo »... zlasti pri zaposlovanju, napredovanju, usposabljanju, izobraževanju, prekvalifikaciji, plačah in drugih prejemkih iz delovnega razmerja, odsotnostih z dela, delovnih razmerah, delovnem času in odpovedi pogodbe o zaposlitvi« (Zakon o delovnih razmerjih, 2013).
2.4.1.3 ZAKON O SOCIALNEM VARSTVU
Zakon o socialnem varstvu je bil sprejet novembra 1992. Ureja vodenje, varstvo in zaposlitev pod posebnimi pogoji za odrasle osebe s statusom invalida po tem zakonu. Mednje spadajo tudi osebe z oznakami ZTT MDR, zato je zakon pomemben tudi za področje zaposlovanja osebe z ZMDR (Zakon o socialnem varstvu, 1992).
Pojmi vodenje, varstvo in zaposlitev pod posebnimi pogoji so natančneje opredeljeni v nadaljevanju magistrskega dela.
2.4.1.4 ZAKON O DRUŽBENEM VARSTVU DUŠEVNO IN TELESNO PRIZADETIH OSEB
»S tem zakonom se urejajo oblike družbenega varstva zmerno, težje in težko duševno ter najtežje telesno prizadetih oseb, ki se ne morejo usposobiti za
12
samostojno življenje in delo« (Zakon o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb, 1983, 1. člen). Po tem zakonu gre za osebe, pri katerih je invalidnost nastala pred 18. letom in najpozneje do 26. leta (prav tam).
Odrasli, ki jim je status invalidnosti priznan po tem zakonu, so izključeni kot upravičenci pravic, ki izhajajo iz ZZRZI. To pomeni, da so obravnavani kot osebe, ki so nesposobne za samostojno življenje in se kot iskalke zaposlitve ne morejo prijaviti na zavodu za zaposlovanje (Kukova idr., 2005).
Osebe z ZMDR torej v skladu s tem zakonom ne vstopajo prosto na trg delovne sile.
Veljavna delovna zakonodaja ne predvideva oblik zaposlovanja za osebe z izrazitejšimi MDR, ker so po ZDVDTP opredeljene kot osebe z ZTT MDR. Ob polnoletnosti postanejo prejemnice nadomestila, ki po tem zakonu znaša »… 36 % poprečnega mesečnega čistega osebnega dohodka na zaposlenega v RS Sloveniji v minulem letu (Zakon o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb, 1983, 8. a-člen)«, ter z njim vse življenje prejemajo finančna sredstva, ki zagotavljajo primerno življenje in oskrbo (Žgur in Moderc, 2016).
ZDVDTP osebam z ZMDR omogoča različne oblike družbenega varstva (med drugim pomembno nadomestilo za invalidnost in prejemanje pokojnine staršev), ne ureja pa pravice do zaposlitvene rehabilitacije in zaposlovanja v rednem delovnem okolju.
2.4.1.5 ZAKON O POKOJNINSKEM IN INVALIDSKEM ZAVAROVANJU
ZPIZ ureja sistem obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, definira pojem invalida in vzroke za nastanek invalidnosti. Opredeljuje tudi poklicno rehabilitacijo, ki je natančneje opisana v nadaljevanju magistrskega dela (Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, 2012).
2.4.1.6 ZAKON O SOCIALNEM PODJETNIŠTVU
Zakon ureja področje socialnega podjetništva. Med drugim določa cilje, načela, dejavnosti in pogoje zaposlovanja v socialnem podjetništvu. Govori tudi o načrtovanju in spodbujanju razvoja socialnega podjetništva. Po tem zakonu socialno podjetništvo predstavlja »… trajno opravljanje dejavnosti socialnega podjetništva ali trajno opravljanje drugih dejavnosti pod posebnimi pogoji zaposlovanja, s proizvodnjo in prodajo proizvodov ali z opravljanjem storitev na trgu, pri čemer ustvarjanje dobička ni izključni niti glavni cilj opravljanja dejavnosti« (Zakon o socialnem podjetništvu, 2011, 3. člen).
Cilji socialnega podjetništva so (prav tam):
- razvoj novih možnosti zaposlovanja;
13
- zagotovitev dodatnih delovnih mest za ranljive skupine oseb;
- enakovredno vključevanje in zaposlovanje ranljivih skupin oseb na trg dela.
V okviru socialnega podjetništva lahko zaposlitev pridobijo tudi osebe z ZMDR, saj zakon navaja, da med prikrajšane delavce, ki so lahko zaposleni v socialnem podjetju, uvrščajo tudi osebe, »… pri katerih so z odločbo pristojnega organa ugotovljene trajne posledice telesne ali duševne okvare …« (prav tam).
2.4.1.7 AKCIJSKI PROGRAM ZA INVALIDE 2014–2021
Delo in zaposlitev sta za invalide ključnega socialno-ekonomskega pomena pri samostojnem življenju. Eden izmed ciljev akcijskega programa je zato vezan tudi na to področje.
Enakovredno vključevanje invalidov na trg dela dodatno onemogočajo njihove omejitve delovnih zmožnosti. Akcijski program med ukrepi za učinkovit razvoj možnosti in priložnosti zaposlovanja mladih invalidov predvideva (Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti RS, 2014, str. 15, 16):
• Uskladitev diagnostičnih meril za ugotavljanje oseb s posebnimi potrebami, ocenjevanje invalidnosti,
• Zagotavljanje sistema podpore delodajalcem invalidov,
• Reformiranje zaposljivosti invalidov,
• Vključevanje invalidov v aktivne oblike obravnav,
• Vzpostavljanje podporne mreže za izvajanje poklicne rehabilitacije,
• »… vzpostavljanje sistema, ki bo omogočal prehod invalida iz statusa uživalca socialnih pravic v status iskalca zaposlitve ali zaposlene osebe in nazaj«.
Posebej poudarjamo slednji ukrep, saj v njem vidimo možnost za zaposlovanje populacije oseb z ZMDR v rednem delovnem okolju.
Trenutno veljavna zakonodaja ne dopušča, da bi osebe z ZMDR prehajale med statusom uživalca socialnih pravic in statusom iskalca zaposlitve (Izvajalci zaposlitvene rehabilitacije, osebna komunikacija, avgust 2017). Če se osebe z ZMDR enkrat vključijo na trg dela, povratek v status uživalca socialnih pravic ni več mogoč (Vadnal, 2008). Trenutni zakon je nefleksibilen in osebam z ZMDR z nepovratno zanko omejuje vključevanje v redno delovno okolje.
14