Napake pri glasnem branju – 5. razred

Vrsta napak N Min. Maks. Ar. sredina St. odklon

GBVrstaN_Dg 61 ,00 20,00 3,9016 3,89318

GBVrstaN_Db 62 ,00 12,00 1,5645 2,08524

GBVrstaN_Ig 62 ,00 15,00 5,6129 3,64109

GBVrstaN_Ib 62 ,00 50,00 2,8226 6,67887

GBVrstaN_Izp_vrst 62 ,00 5,00 ,8871 1,14670

GBVrstaN_ZvrstGl 61 ,00 9,00 1,3115 1,71795

GBVrstaN_ZamGl 62 ,00 28,00 4,2097 5,10267

GBVrstaN_ZvrstBes 62 ,00 2,00 ,0645 ,30681

GBVrstaN_U 62 ,00 21,00 7,8710 5,39120

GBVrstaN_FB 62 ,00 6,00 ,7581 1,44501

GBVrstaN_M 62 ,00 23,00 4,4677 5,61239

GBVrstaN_L 62 ,00 16,00 4,5000 4,40473

GBVstaN_ponovi_bes 62 ,00 6,00 ,6290 1,16273

GB_SamPopravi 62 ,00 10,00 3,4677 2,65329

GB_regresija 62 ,00 42,00 7,9839 10,1149

GB_vračanje 62 ,00 16,00 2,9677 3,18793

Med najpogostejše napake sodijo dodajanje in izpuščanje črk oz. glasov, zamenjevanje vidno podobnih črk in črk za slušno podobne glasove, ugibanje in maličenje besed. Učenci pri prepoznavanju besed še vedno uporabljajo nižje strategije (regresija) in besede počasi zlogujejo ali črkujejo.

Drugi faktor smo poimenovali faktor obdelave vizualnih informacij in slušnega razumevanja.

Saturiran je s spremenljivkami T_SNAP9_vid_pom, T_ACAD3_vid_diskrim, T_SL40_sl, T_SPM_Raven. Faktor pojasnjuje 15,44 % variance in kaže na pomembno vlogo obdelave vizualnih informacij v latentni strukturi branja petošolcev. Preizkusi, s katerimi smo naštete spremenljivke izmerili, od učenca zahtevajo zapomnitev in obdelavo neverbalnih vizualnih informacij (T_SNAP9_vid_pom, T_SPM_Raven), razločevanje med vidno podobnimi (ne)besedami (T_ACAD3_vid_diskrim) ter slušno (jezikovno) razumevanje (T_SL40_sl). Učenci morajo pri branju dobro poznati črke, jih med seboj dobro razlikovati in si njihovo podobo

177

zapomniti. Uspešno branje zahteva razlikovanje in zapomnitev vidno podobnih črk, prepoznavanje črk znotraj besede, razlikovanje različnih vrst pisav, vizualno podobnih besed itd. Hoover in Gough (1990 v Wren, 2001) poznavanje črk uvrščata med temeljne elemente, pomembne za uspešno dekodiranje. Kako uspešno se učenec uči črk in kako dobro jih pri branju prepozna oz. razlikuje, je povezano zlasti z njegovimi kognitivnimi potenciali. Zaradi znižanih intelektualnih potencialov potrebujejo učenci z IP več časa za avtomatizacijo posameznih sestavin bralnega procesa, kar upravičuje podaljšan proces sistematičnega opismenjevanja teh učencev. Faktor je močno saturiran s spremenljivkama slušno razumevanje (T_SL40_sl) in bralno razumevanje kratkih besedil (T_SL40_br) tudi zaradi narave preizkusa, s katerimi smo spremenljivki merili. Preizkus od učencev namreč zahteva, da slišano ali prebrano kratko besedilo povežejo z ustrezno ilustracijo, pri čemer je potrebno razlikovanje podobnih sličic. Povezovanje slišanih informacij z vidno podobno je potrebno tudi pri oblikovanju glasovno-črkovnih povezav, ključnega elementa uspešnega branja. Nižji intelektualni potencial narekuje več utrjevanja asociativnih povezav med črkami in glasovi.

Faktor obenem osmišlja potrebo po oblikovnih prilagoditvah besedil za mlajše učence.

Tretji faktor smo poimenovali faktor fonološkega zavedanja in besedišča. Najbolj je saturiran s spremenljvkami T_BR_razumOSBZ, T_Besednjak, T_fonol_zav in T_GB_napake. Pojasnjuje 7,17 % celotne variance. Fonološko zavedanje je povezano s količino napak pri branju.

Učenci z boljšim fonološkim zavedanjem so delali manj napak pri glasnem branju. Hkrati je fonološko zavedanje pomembno povezano z besediščem, kar potrjuje ugotovitve drugih avtorjev (npr. Metsala in Walley, 1998 v Goswami, 2003; Metsala, 2011) o korelacijah med pridobivanjem besednjaka in razvojem fonološkega zavedanja tudi pri učencih z IP. Zaradi manjšega obsega besednjaka učencev z IP v primerjavi z učenci značilnega razvoja je pritisk na mentalni leksikon manjši, kar vpliva tudi na razvoj fonološke občutljivosti za slušno podobne besede. Zmožnosti fonološkega zavedanja in gradnje besednjaka pri mlajših učencih z IP sta, podobno kot učenje, razlikovanje in zapomnitev črk, povezani z intelektualnimi potenciali posameznika (T_SPM_Raven). Tudi Pogačnik (1995) izpostavlja pomembno vlogo intelektualnih potencialov pri izgradnji jezika (besednjaka, pojmovnih zvez itd.). Besedišče predstavlja eno od podstati komponente jezikovnega razumevanja (Erbeli, 2015; Hoover in Gough, 1990 v Wren, 2001) in pomembno določa stopnjo bralnega razumevanja (Davis, 1968 v Pečjak in Gradišar, 2002). Poleg vsebine (obsega) bralčevega

178

besedišča pa je pomembna tudi njegova zgradba (Pečjak, 1999a), tj. kako so besede/pojmi med seboj povezani, organizirani (npr. poznavanje odnosov med besedami, povezanost pojmov v pojmovne mreže itd.). Pri branju učencev z IP se vse našteto izrazi zlasti v situacijah, ko učenec lahko pokaže svoje zmožnosti bralnega razumevanja v neomejenem času. To pomeni, da ob časovnem pritisku (premalo časa, zahteve po hitrem branju, reševanju nalog) učenci z IP svoje potenciale razumevanja ne izrazijo v polni meri. Hkrati so učenci z IP zaradi znižanih intelektualnih potencialov pri prepoznavanju in oblikovanju ustreznih odnosov med besedami oz. pojmi manj uspešni. Kljub temu imajo v latentni strukturi branja petošolcev z IP pomembnejšo vlogo dejavniki percepcije in obdelave vizualnih informacij (v primerjavi s fonološkim zavedanjem in besediščem).

Četrti faktor smo poimenovali faktor obdelave vrstnega reda informacij. Združuje dve spremenljivki (T_ACAD7_zapor in T_ACAD8_sl_pom), ki se povezujeta v zahtevi po neposrednem slušnem pomnjenju in obdelavi zaporedij. Faktor pojasnjuje 5,95 % celotne variance. Obdelava zaporedij simbolov in ohranjanje predstav o njihovem zaporedju sta pomembna za učinkovito dekodiranje besed (bralno tehniko). Hkrati je ohranjanje informacij v spominu nujno za manipuliranje z besedami in informacijami iz besedila (Gathercole in Baddeley, 1993a v Rathvon, 2004). Pri mlajših učencih slušno pomnjenje in prepoznavanje zaporedij nima tako pomembne vloge v latentni strukturi branja, za pojasnjevanje variance sistema spremenljivk so pomembnejše druge spremenljivke, ki jih prav tako povezujemo z usvajanjem bralne tehnike (vidna diskriminacija, fonološko zavedanje itd.). K manjši vlogi pomnjenja in prepoznavanja zaporedij v latentni strukturi branja petošolcev prispeva tudi narava uporabljenih preizkusov. Prepoznavanje zaporedij od učenca zahteva sklepanje (učenec mora najprej prepoznati odnos med predstavljenimi simboli (pravilo) in serijo nadaljevati). Zahtevnejše predelovanje informacij je proces, ki pri branju mlajših učencev z IP še ne pride tako do izraza (več pozornosti namenjajo bralni tehniki kot razumevanju). Hkrati so mlajši učenci izpostavljeni krajšim gradivom (krajša besedila za branje), kar v manjši meri obremeni spomin. Zmožnost zapomnitve informacij ima posledično manjšo vlogo pri pojasnjevanju latentne strukture branja. ⁴⁸

48 V faktorizaciji smo zaradi ohranjanja ustreznega razmerja med številom spremenljivk in velikostjo vzorca upoštevali pisno reševanje preizkusa slušnega pomnjenja (zanj smo imeli podatke za vse učence). Verjetno je, da bi bila vloga slušnega pomnjenja v primeru upoštevanja ustnega reševanja preizkusa pomembnejša tudi pri mlajših učencih.

179

Peti faktor smo poimenovali faktor hitrosti priklica besed. Pojasnjuje 5,14 % celotne variance. Najbolj je saturiran s spremenljivko (besedna tekočnost), ki od učenca zahteva hiter priklic besed na določeno temo. Spremenljivka je najbolj povezana z besednjakom, slušnim pomnjenjem, fonološkim zavedanjem in slušnim razumevanjem. Napake pri glasnem branju so povezane tudi z uspešnostjo priklica informacije iz dolgoročnega spomina. Pri branju mora učenec hitro priklicati imena za črke, besedo mora hitro povezati z njenim pomenom itd. Slednje je odraz več dejavnikov. Med pomembnejše sodijo potenciali za razumevanje ali kakovost in obseg baze znanja, iz katere črpamo informacije (npr. obseg besedišča, zmožnost slušnega razumevanja), zmožnost zaznave drobnih razlik med slišanimi informacijami (npr. razlikovanje slušno podobnih glasov, besed) in zmožnost ohraniti in obdelovati slišane informacije v spominu (kratkotrajni slušni spomin in delovni spomin).

180