Bralni test avtoric Sonje Pečjak in Nataše Potočnik (v Pečjak, Magajna in Podlesek, 2012b) je standardiziran preizkus, namenjen učiteljem in svetovalnim delavcem šol za ugotavljanje

splošne bralne zmožnosti učencev ob zaključku tretjega razreda. Sestavljen je iz dveh podtestov (Hitrost razumevanja in Stopnja razumevanja).

Prvi podtest je namenjen ugotavljanju avtomatiziranosti tehnike branja posameznika (Hitrost razumevanja). Vsebuje 25 nalog, vsaka vključuje eno do tri povedi z manjkajočo besedo.

Učenec mora izmed petih ponujenih besed izbrati tisto, ki ustrezno dopolnjuje besedilo (obkroži črko pravilnega odgovora). Pravilen odgovor ovrednotimo z eno točko (največje možno število točk je 25). Čas reševanja je omejen (7 minut in pol). Pri podajanju navodil smo poudarili hitrost reševanja. Pred reševanjem z učencem naredimo tri primere za vajo.

Učencem, ki so zmogli nadaljevati z reševanjem, smo naročili, naj preizkus rešijo do konca in zabeležili še skupni rezultat in čas reševanja.

Prilagoditve izvedbe preizkusa

Učenci so odgovore podali neposredno v preizkus (v izogib napakam ob beleženju odgovorov na odgovorni list). Posamezne naloge smo razporedili tako, da je bilo na polovici A4 lista pet primerov, ki smo jih odkrivali postopoma (preizkus smo izvajali individualno, zato je testator

135

ves čas sledil poteku reševanja). Na ta način smo nekatere učence, ki so izražali odpor do reševanja bralnih nalog, lažje motivirali za delo. Učencem s slabšo bralno tehniko smo s takšnim načinom aplikacije preizkusa v večji meri zagotovili občutek uspeha. Pri podajanju navodil je testator najprej sam prebral besedilo in ponujene odgovore (demonstracija reševanja). Če učenec ni vedel odgovora, ga je povedal testator. Pri podajanju navodil smo bili pozorni na usmerjanje učenčeve pozornosti na reševanje (Poglej povedi. Kaj manjka? Kje so zapisani odgovori? Poglej nalogo. Kaj misliš, da boš moral ugotoviti? Poglej odgovore, preberi jih. Kateri je najboljši? ipd.).

Drugi podtest kaže stopnjo bralnega razumevanja učenca (Stopnja razumevanja) (Pečjak, Magajna in Podlesek, 2012, 12). Vključuje pet besedil (od 81 do 108 besed), po branju vsakega besedila sledijo štiri naloge, ki se nanašajo na besedilo (naloge dopolnjevanja z večstransko izbiro štirih možnih odgovorov). Učenec mora izmed štirih ponujenih odgovorov izbrati tistega, ki ustrezno nadaljuje dano poved (označi črko pravilnega odgovora). Pravilen odgovor ovrednotimo z eno točko (največje možno število točk je 20). Čas reševanja je omejen (10 minut). Pri podajanju navodil smo poudarili natančnost in hitrost reševanja (Merila bom čas (10 minut), da bova videla, do kod boš prišel, zato delaj hitro.) ter možnost ponovnega branja besedila. Pred reševanjem z učencem naredimo dva primera za vajo.

Učencem, ki so zmogli nadaljevati z reševanjem, smo naročili, naj preizkus rešijo do konca in zabeležili še skupni rezultat in končni čas reševanja.

Prilagoditve izvedbe preizkusa

Učenci so odgovore podali neposredno v preizkus (v izogib napakam ob beleženju odgovorov na odgovorni list). Naloge preizkusa so razporejene na treh straneh, pri čemer smo posamezno besedilo (z nalogami) učencem dajali postopoma (preizkus smo izvajali individualno, zato je testator ves čas sledil poteku reševanja). Na ta način smo nekatere učence, ki so izražali odpor do reševanja bralnih nalog, lažje motivirali za delo. Učencem s slabšo bralno tehniko smo s takšnim načinom aplikacije preizkusa v večji meri zagotovili občutek uspeha. Pri podajanju navodil je testator najprej sam prebral besedilo in ponujene odgovore (demonstracija reševanja). Če učenec ni vedel odgovora, ga je povedal testator.

Dodatno smo morali opozoriti tudi na način reševanja tistih nalog, kjer so bili odgovori podani v dveh stolpcih in ne v vrstici (izbereš le eno možnost).

136

Testator s pomočjo preglednice »odstotki učencev, ki so rešili določeno število nalog na bralnem testu« v priročniku (Pečjak, Magajna, Podlesek, 2012, 15) odčita percentilni dosežek učenca za število vseh rešenih nalog in percentil učenca za število pravilno rešenih nalog (za vsak podtest posebej). Vsak podatek pove, koliko odstotkov učencev je rešilo (oz. je rešilo pravilno) ravno toliko nalog ali manj kot obravnavani učenec. Razkorak med številom vseh in številom pravilno rešenih nalog kaže na učenčeve izrazitejše težave z razumevanjem prebranega v primerjavi s tehniko branja (ta je lahko dobra, učenec hitro bere, a slabše razume prebrano).

7. Preizkus dokončanja povedi smo oblikovali na osnovi Testa razumevanja vezniških razmerij avtorice Olge Kunst Gnamuš (1976). Test je namenjen ugotavljanju, kako otroci razumejo logična razmerja, izražena s posameznimi vezniki. Vključuje 46 prirednih in podrednih veznikov, in sicer 26 prirednih razmerij (16 različnih veznikov) in 20 podrednih razmerij (13 različnih veznikov). Z nalogami preverjamo razumevanje naslednjih semantičnih področij vezniških razmerij: časovnost (medtem ko, preden, odkar), vzročnost (ker, zakaj, saj, kajti), nasprotnost (čeprav, četudi, kljub, a, toda, vendar, nasprotno, žal), sklepalnost (torej, zato), pogojnost (če) in druga (Kunst Gnamuš, 1976, 13). Preizkus sestavljajo izključno naloge zaprtega tipa (naloge dopolnjevanja) z možnostjo večstranske izbire štirih odgovorov. Podan je začetek stavka, ki uvaja veznik (npr. Zelo je hitel, TODA ...), čemur sledijo štiri dopolnitve (možnosti nadaljevanja stavka). Dopolnilni stavki so oblikovani tako, da so med seboj izkustveno enakovredni glede na uvodni nepopolni stavek (enako so možna vsa dana razmerja med stavki). Izbor pravilnega nadaljevanja stavka določi izključno veznik (ne vsebinska, izkustvena pogostnost določene stavčne zveze) (Kunst Gnamuš, 1976, 12). Višji rezultat učenca na preizkusu kaže njegovo boljše razumevanje razmerij med stavki, izraženih z vezniki. Primer naloge (Kunst Gnamuš, 1976, 12):

Zelo je hitel, TODA ...

A . .. zelo se mu je mudilo B .. . prišel je pravočasno, C .. . bil je ves zasopel, D . . . prišel je prepozno.

137

Za potrebe raziskave smo preizkus skrajšali (16 nalog) in v njem pustili več tistih nalog, ki vključujejo logična razmerja med dejanji (stavki), poudarjena v Učnem načrtu za PP NIS (Križaj Ortar idr., 2003): dobnostna razmerja (2 nalogi), vzročna/pojasnjevalna razmerja (2 nalogi), posledična razmerja (3 naloge). V preizkus smo vključili še nekatere naloge, ki so se v raziskavi o stavčnih zvezah in razumevanju veznikov učencev petih⁴⁷ razredov OŠ (ki zagotavlja EIS) (Kunst Gnamuš, 1981, 18) izkazale za zahtevnejše: protivno razmerje (5 nalog) in dopustno razmerje (4 naloge). V preizkus smo vključili priredne in podredne veznike.

Razmerje je nekoliko bolj v prid prirednim razmerjem (9 nalog), saj naj bi bila ta učencem zahtevnejša za razumevanje od podrednih (vzročno razmerje) (Kunst Gnamuš, 1976). Pri vzročnih razmerjih smo poudarili veznika KER (vzročno podredno razmerje) in SAJ (vzročno priredno razmerje), ki sta po podatkih raziskave Kunst Gnamuševe (1981, 18) za učence te starosti težja (zlasti priredno razmerje). Enako velja v okviru časovnih razmerij za veznik PREDEN (podredno razmerje).

Preizkus smo izvajali skupinsko. Reševali so ga le učenci devetih razredov, koeficient notranje konsistentnosti (Cronbach alpha) znaša 0,60.

8. Za preverjanje bralnega razumevanja devetošolcev smo uporabili besedilo Kodrasti bišoni, ki je bilo vključeno v nacionalno preverjanje znanja (NPZ) v šolskem letu 2007/2008 za šestošolce, vključene v izobraževalni program, ki zagotavlja enakovredni izobrazbeni standard.

Besedilo smo izbrali na podlagi poročila o analizi testnih nalog iz NPZ (Letno poročilo o izvedbi NPZ za 6. razred v šolskem letu 2007/2008, 65), ki je pokazala, da naloge dobro kažejo razlike v znanju šestošolcev z nižjimi skupnimi dosežki na NPZ. Zaradi heterogenosti vzorca smo v preizkus želeli vključiti besedilno vrsto, s katero imajo učenci več izkušenj. Opis živali je po Učnem načrtu za PP NIS (Križaj Ortar idr., 2003) vključen v obravnavo tudi v nižjih razredih (2. triletje, pred tem predstavitev živali).

Besedilo je neumetnostno (opis živali), prirejeno po besedilu iz časopisa Delo in dom (11. 10.

2006). Obsega 250 besed (pol strani), nima naslova, odstavki so oštevilčeni. S preizkusom preverjamo zmožnost samostojnega tihega branja neznanega besedila, njegovega razumevanja in znajdenja v njem (Letno poročilo o izvedbi NPZ v šolskem letu 2007/2008 za 6. razred, 65). Vsebina besedila je bila za učence v vzorcu nova, kar kažejo tudi podatki o

47 Raziskava je bila izvedena leta 1974. Glede na starost bi bili sedaj to učenci šestih razredov.

predznanju učencev

spraševali po pomenu dveh ključnih izrazov, povezanih z vsebino besedila (kodrasti bišoni, agiliti). Večina učencev (90

preverili razumevanje pojmov.