Smernice za izbor učencev v vzorec
Preglednica 39. Opis faktorjev, pripadajoče postavke, točkovanje in razlaga rezultata
Opis Postavke
(' = obrnjeno vrednotene postavke) Točkovanje in razlaga
*Interes za branje 1, 2, 3, 4, 6, 8, 9, 11 0-16 (Višji dosežek pomeni višji interes za branje.)
Primerjava z drugimi in glasno
branje 5, 12, 13', 16', 18, 19
0-12 (Višji dosežek pomeni zaznavanje sebe kot dobrega bralca v primerjavi z drugimi.) Socialni vidik branja, težavnost
branja in izogibanje bralnim dejavnostim
* Lestvico Interes za branje po OSBZ 3 (Pečjak idr., 2006) sestavlja še postavka 7 (najvišje možno št.
točk je 18).
Lestvico Težavnost branja po OSBZ 3 (Pečjak, Bucik, Gradišar in Peklaj, 2006) sestavljajo postavke 13, 14, 15, 16, 21, 22, 23, 24, 25 (največje možno število točk je 18). Višji dosežek kaže, da učenec zaznava branje kot težko, naporno dejavnost. V naši lestvici so te postavke razporejajo v različne faktorje.
Prilagoditve izvedbe preizkusa
Preizkus smo izvajali individualno. Z dodatnimi primeri smo preverili razumevanje navodil za vrednotenje postavk. Pri posameznih postavkah smo učenčevo oceno dodatno preverili s podvprašanji (npr. katero knjigo imaš trenutno izposojeno, katera je tvoja najljubša knjiga, katero knjigo si večkrat prebral, se kdaj javiš za branje pri pouku, naštej nekaj primerov, zakaj
152
je branje pomembno tudi kasneje, ko končaš šolanje itd.). Testator je prebral posamezne postavke in označil učenčev odgovor. Natančneje so navodila in prilagoditve izvedbe testiranja predstavljene v prilogi 4.
153
3. 4. 4 Postopek pridobivanja podatkov
Priprave na izvedbo raziskave (zbiranje in oblikovanje instrumentarija, končni izbor preizkusov in podtestov, izbor šol) so potekale v šolskem letu 2012/2013. Konec istega šolskega leta smo k sodelovanju pozvali več šol in jim posredovali uradna vabila k sodelovanju v raziskavi. Na sodelujočih šolah smo konec junija 2013 izvedli sestanek, na katerem smo predstavili cilje in potek raziskave ter se dogovorili o načinu pridobivanja soglasij staršev za bodoče petošolce in devetošolce. Za zbiranje podatkov in testiranje smo konec šolskega leta 2012/2013 oz. v začetku leta 2013/2014 pridobili soglasje staršev vseh učencev v vzorcu. Za sodelovanje pri izvedbi psihološkega testiranja učencev smo zaprosili šolske psihologe.
V letu 2013/2014 smo pričeli z izvedbo testiranj učencev (glej preglednico 40: Prikaz posameznih sklopov testiranj). Testiranja so bila zaradi zagotavljanja razumevanja navodil izvedena individualno ali v manjših skupinah na šolah. Vsa so potekala v času pouka. Trajanje posameznega srečanja je bilo omejeno na največ eno šolsko uro. Z vsemi učenci smo izvedli pet individualnih srečanj, z devetošolci smo izvedli še dodatno srečanje v manjši skupini (glej preglednico 39). Srečanja smo izvajali v več sklopih. Z novim sklopom testiranj smo pričeli šele ob zaključku predhodnega sklopa. Na ta način so vsi učenci reševali enake preizkuse ob približno enakem času. Pri razporedu testiranj smo bili pozorni, da smo v prvi sklop testiranj vključili manj zahtevne preizkuse, ki niso zahtevali veliko branja. V prvem sklopu testiranj smo namreč želeli dobiti boljši vpogled v zmožnosti posameznih učencev. Tudi v nadaljevanju testiranj smo preizkuse razporedili tako, da smo v en sklop vključili naloge, ki so se razlikovale po vrsti nalog in njihovi zahtevnosti. Tako smo lažje motivirali za sodelovanje tudi učence s kratkotrajno pozornostjo in tiste učence, ki so bili manj motivirani za sodelovanje (izrazite težave z branjem, odpor do branja ipd.). Pozorni smo bili, da smo preizkuse, ki so se nanašali na merjenje bralne tehnike in bralnega razumevanja, aplicirali v drugi polovici šolskega leta.
Pred pričetkom posameznega sklopa testiranj smo na eni šoli z manjšim številom otrok izvedli pilotsko študijo. Pilotska študija je bila namenjena predvsem preverjanju razumljivosti navodil in ugotavljanju potreb po prilagoditvah uporabljenega inštrumentarija. V okviru pilotske študije smo nekatere inštrumente izključili iz nadaljnjih testiranj (npr. Preizkus ponavljanja povedi).
154
Skozi celotno šolsko leto 2013/2014 smo izpeljali več kot 100 obiskov na 12 šolah, na srečanjih je sodelovalo več kot 130 učencev. Učitelji so izpolnili vprašalnik za vsakega sodelujočega učenca. V njem so nam podali natančnejše informacije o učencu, ocene pri posameznih predmetih ter tudi sami ocenili učenčevo bralno tehniko in bralno razumevanje.
Pridobivanje podatkov smo v celoti zaključili konec šolskega leta 2013/2014.
155 Preglednica 40. Prikaz posameznih sklopov testiranj
S PREIZKUS Trajanje Način izvedbe
PSIH Ravenove standardne progresivne matrice individualno
Prvi sklop testiranj
1 Test razvoja sposobnosti Acadia Podtest 3: vidno razločevanje
merimo čas individualno 1 Acadia, podtest 7: zaporedje in šifriranje 10 MIN individualno
1 Acadia, podtest 8: slušno pomnjenje 10 MIN individualno (ustno + pisno)
1 SNAP; preizkus 9: vidni spomin 10 MIN individualno
1 SNAP; preizkus 7: priklic besed, besedna tekočnost 10 MIN individualno Drugi sklop testiranj
2 Test hitrega avtomatiziranega poimenovanja (RAN) merimo čas individualno 2 Kakovost glasnega branja,
podtest OSBZ-3 K Besedilo »Popoldne z očetom«
10 MIN SNEMAMO
individualno + ustna obnova
2 Preizkus fonološkega zavedanja podtesti OSBZ 2Z in 3K 10 MIN individualno
Preverim s podtestom OSBZ-2 Z Sposobnost fonol. Zavedanja – Razlikovanje prvega glasu v besedi
Preverim s podtestom OSBZ-2 Z Sposobnost fonol. Zavedanja – Ugotavljanje prvega glasu v besedi
Preverim s podtestom OSBZ-2 Z Sposobnost fonol. Zavedanja – Ugotavljanje zadnjega glasu v besedi
Preverim s podtestom OSBZ-3 K fonološko zavedanje – naloga slušna analiza Preverim s podtestom OSBZ-3 K fonološko zavedanje – naloga slušna sinteza Preverim s podtestom OSBZ-3 K fonološko zavedanje – odstranjevanje glasov Preverim s podtestom OSBZ-3K fonološko zavedanje – odstranjevanje zlogov
2 Slušno razumevanje in bralno razumevanje Preizkus SL 40
10 MIN individualno Tretji sklop testiranj
3 Bralni test (hitrost in stopnja razumevanja) 7,5/10 MIN individualno 3 Vprašalnik odnosa in motivacije za branje individualno Četrti sklop testiranj
4 ENOMINUTNO TIHO BRANJE
Preverim s podtestom OSBZ—3 K hitrost tihega branja Besedilo »Vrtiček na okenski polici«
1 MIN individualno
4 BESEDNJAK (Semantični preizkus) 1. del individualno, ustno 4 BRALNO RAZUMEVANJE (+ vprašanja pred branjem)
5. RAZRED: Podtest OSBZ 3K – besedilo »Rdeča lisica«
9. RAZRED: besedilo o kodrastih bišonih (NPZ, 6. razred)
individualno
4 BESEDNJAK (Semantični preizkus) 2. del individualno, ustno Peti sklop testiranj (samo devetošolci)
5 9. razred: Test dokončanja povedi (razumevanje vezniških razmerij; krajevna, časovna, vzročna in druga razmerja) (prirejeno po Kunst Gnamuš – jezikovni preizkusi pri testiranju jezikovnega programa)
v paru ali majhni skupini
156
3. 4. 5 Postopek obdelave podatkov
Pridobljene podatke smo obdelali s statističnim programom SPSS 22. Pri obdelavi podatkov smo uporabili več statističnih postopkov, predstavljenih v nadaljevanju.
Za posamezne uporabljene pripomočke smo preverili zanesljivost s koeficientom notranje konsistentnosti Cronbach alpha. Občutljivost posameznih podtestov smo presojali na podlagi Fergusonovega koeficienta diskriminativnosti. Za posamezne naloge znotraj preizkusov smo izračunali indekse težavnosti in diskriminativnosti. Indeks diskriminativnosti smo izračunali po direktni metodi za izračun diskriminativnosti (Jerman, 2010). Pred tem smo pri obeh skupinah učencev preverili normalnost distribucije rezultatov na preizkusu (Kolmogorov-Smirnov test normalnosti distribucije, p 0,05) in testirance razdelili v tri skupine (učenci z visokim/nizkim/srednjim rezultatom). Za izračun indeksa smo primerjali dosežke učencev z visokim in nizkim rezultatom. Pri preizkusu slušnega pomnjenja smo preverili vpliv načina reševanja naloge (ustno/pisno s ponovitvijo) s t-preizkusom.
Ocenjevalno lestvico za ugotavljanje učenčevega odnosa do branja smo oblikovali in za potrebe raziskave prilagodili na podlagi že obstoječih lestvic. Strukturo merjene spremenljivke in veljavnost uporabljenega instrumenta smo preverili s faktorsko analizo.
Rezultate petošolcev in devetošolcev na posameznih testih in preizkusih prikazujemo ločeno z osnovno opisno statistiko. Na enak način prikazujemo tudi rezultate slabih in dobrih bralcev. Razlike v dosežkih (aritmetičnih sredinah) obeh skupin bralcev na posameznem preizkusu smo preverjali s t-testom.
Za ugotavljanje, v katerih spremenljivkah se skupini dobrih in slabih bralcev najbolj razlikujeta, smo uporabili diskriminantno analizo.
Za ugotavljanje strukture branja posameznih skupin bralcev (mlajših in starejših) je bila uporabljena faktorska analiza.
Za določanje prediktorskih spremenljivk, ki ob upoštevanju neverbalne inteligentnosti pomembno prispevajo k pojasnjevanju variance bralnega razumevanja mlajših in starejših osnovnošolcev v PP NIS, smo uporabili multiplo linearno regresijsko analizo.
Pred izvedbo multivariatnih statističnih metod smo preverili pogoje za njihovo izvedbo.
Nekatere postopke preverjanja pogojev za izvedbo statističnih metod navajamo neposredno ob prikazu in interpretaciji rezultatov obdelave.
157 Priprava podatkov za obdelavo
Ekstremne vrednosti pri posamezni spremenljivki smo ugotavljali s pomočjo slikovnega oz.
grafičnega prikaza. Vplivnost ekstremnih vrednosti smo preverili tako, da smo posebej opravili analizo z in brez ekstremnih vrednosti.
Za vse spremenljivke, ki so vstopale v nadaljnjo obdelavo, smo preverili normalnost distribucije. Za vse smo preverili koeficient asimetrije (KA) in sploščenosti (KS) ter vrednost Kolmogorov-Smirnov testa (KST). Ker pri večini spremenljivk kažejo na nenormalno distribucijo, smo vse spremenljivke pred nadaljnjo obdelavo normalizirali. Dobljene z-vrednosti smo pretvorili v normalizirane T-z-vrednosti. Distribucijo rezultatov pred in po normalizaciji povzemamo v preglednicah (preglednici 41 in 42), posebej za petošolce in devetošolce.
158
Preglednica 41. Opis distribucije spremenljivk z vrednostmi pred in po normalizaciji – 5. razred
(KA – koeficient asimetrije, KS – koeficient sploščenosti, SE – stand. napaka, KST – Kolmogorov-Smirnov test, p – stopnja stat. pomembnosti, Norm – vrednosti KA in KS po normalizaciji)
Spremenljivka KA SE KS SE KST p osamelci Norm
159
Preglednica 42. Opis distribucije spremenljivk z vrednostmi pred in po normalizaciji – 9. razred
(KA – koeficient asimetrije, KS – koeficient sploščenosti, SE – stand. napaka, KST – Kolmogorov-Smirnov test, p – stopnja stat. pomembnosti, Norm – vrednosti KA in KS po normalizaciji)
Spremenljivka KA SE KS SE KST p Osamelci Norm
160 Nadaljevanje preglednice s strani 159
BT_hitr_pravilni -0,249 0,287 -0,437 0,566 0,108 0,040 / KS:-0,169 KA:0,013 SL40_slusno -2,170 0,287 6,595 0,566 0,261 0,000 6, 65, 49 KA:-0,603
KS:-0,455
SL40_bralno -0,067 0,287 -1,075 0,566 0,119 0,015 / KA:-0,034 KS:-0,248 Besednjak -0,368 0,285 0,250 0,563 0,077 0,200 / KA:-0,028 KS:-0,191 OD_Interes 0,132 0,289 -1,085 0,570 0,118 0,018 / KA:0,206
KS:-0,471
OD_primerjava 0,115 0,289 -1,268 0,570 0,120 0,016 / KA:-0,150 KS:-0,505 R_vezniki -0,270 0,281 0,366 0,555 0,144 0,001 67, 49 KA:-0,029 KS:-0,256
161
3. 5 Rezultati
3. 5. 1 Primerjava bralne pismenosti mlajših in starejših učencev v PP NIS
V spodnjih preglednicah (preglednici 43 in 44) za vsako skupino posebej prikazujemo opisno statistiko za tiste spremenljivke, ki bodo kasneje vstopale v faktorizacijo. Ostale spremenljivke, v katerih smo primerjali obe skupini, bomo predstavili kasneje.