Preizkus slušnega in bralnega razumevanja (Test SL40)

Standardiziran preizkus bralnega in slušnega razumevanja (SL 40) (avtorji Nielsen idr., 1986 v Lipec Stopar, 2005) je bil pri nas prvič uporabljen v raziskavi Lipec Stopar (2005), ki je pripravila slovensko različico testa.

140

Preizkus je sestavljen iz dveh delov. V prvem delu z 20 nalogami preizkušamo slušno razumevanje. Pred pričetkom reševanja z učencem naredimo tri primere za vajo. Učenec posluša brane stavke in nato prečrta eno izmed petih sličic, ki predstavlja vsebino prebranega. V drugem delu z 20 nalogami merimo bralno razumevanje, kjer učenec sam bere stavke ob slikah in podobno kot v prvem delu prepozna (prečrta) pravo sliko. Pri tem merimo čas (5 minut) in po preteku časa označimo, koliko primerov je učenec rešil.

Učencem, ki so zmogli nadaljevati z reševanjem, smo naročili, naj preizkus rešijo do konca in zabeležili še končni rezultat in čas reševanja.

Preprost način reševanja, slikovno gradivo, kratka besedila (povedi) pri posameznem primeru naloge so nekatere izmed glavnih prednosti preizkusa. Kratka besedila so še posebej primerna za preverjanje slušnega razumevanja učencev z intelektualnimi primanjkljaji, kjer so pogostejše težave s slušnim pomnjenjem (Conners, 2003). Vpliv pomnjenja na slušno razumevanje je pri testu SL40 v primerjavi z drugimi preizkusi ravno zaradi kratkih besedil manjši (Lipec Stopar, 2005), prav tako preizkus omogoča neposredno primerjavo med slušnim in bralnim razumevanjem (enak tip nalog) (Prav tam.).

Prilagoditve izvedbe preizkusa

Za potrebe raziskave smo slikovno gradivo v preizkusu nekoliko povečali (4 do 5 primerov na stran). Pri izvedbi smo po potrebi uporabljali list za prekrivanje, da je učenec hkrati opazoval le slike, ki so se nanašale na posamezen primer naloge. Preizkus smo izvajali individualno, pri čemer je testator sproti obračal liste učencu (zaradi izogibanja izpuščanja primerov, usmerjanja pozornosti in pomoči pri orientaciji na listu). Postopno dajanje nalog smo uporabili tudi pri učencih, ki bi zaradi velike količine primerov odklanjali sodelovanje oz.

zaradi zagotavljanja občutka uspeha (učenci, ki so zmogli rešiti le manjšo količino nalog).

Vrednotenje testa je objektivno, vsak pravilen odgovor ovrednotimo z eno točko. Največje možno število točk na vsakem podtestu je 20. Preverili smo zanesljivost testa (Cronbach alpha) in občutljivost testa (Fergusonov koeficient diskriminativnosti) za posamezen podtest preizkusa (slušno razumevanje in bralno razumevanje). Zanesljivost podtesta slušno razumevanje smo preverili s koeficientom notranje konsistentnosti (Cronbach alpha), ki znaša 0,70 (za 5. r) in 0,64 (za 9. razred). Pri podtestu bralno razumevanje smo izračun opravili le za tiste učence, ki so rešili celoten preizkus (47 petošolcev in 66 devetošolcev),

141

koeficient znaša 0,74 pri petošolcih in 0,68 pri devetošolcih. Občutljivost obeh podtestov je ustrezna (preglednice 26, 27, 28, 29).

Preglednica 26. Občutljivost podtesta SL 40 – slušno razumevanje – 5. razred število nalog št. učencev št. točk

min/maks. M SD

20 61 7/20 16,08 2,98 0,88

M – aritmetična sredina, SD – standardni odklon, – Fergusonov koeficient diskriminativnosti

Preglednica 27. Občutljivost podtesta SL 40 – bralno razumevanje – 5. razred število nalog št. učencev št. točk

min/maks. M SD

20 61 4/20 11,4 3,83 0,95

M – aritmetična sredina, SD – standardni odklon, – Fergusonov koeficient diskriminativnosti

Preglednica 28. Občutljivost podtesta SL 40 – slušno razumevanje – 9. razred število nalog št. učencev št. točk

min/maks. M SD

20 70 10/20 18,58 1,81 0,78

M – aritmetična sredina, SD – standardni odklon, – Fergusonov koeficient diskriminativnosti

Preglednica 29. Občutljivost podtesta SL 40 – bralno razumevanje – 9. razred število nalog št. učencev št. točk

min/maks. M SD

20 70 9/20 15,42 3,03 0,93

M – aritmetična sredina, SD – standardni odklon, – Fergusonov koeficient diskriminativnosti

10. Besednjak

Preizkus za preverjanje posameznikovega razumevanja pomena besed in besednih zvez smo sestavili na podlagi Semantičnega preizkusa avtorice Lipec-Stopar (2005). Preizkus sestavljajo štirje sklopi nalog (36 primerov). Prva naloga vključuje večpomenke. Učenec mora našteti čim več pomenov dane besede. Pri drugi nalogi mora učenec poiskati danim besedam nasprotni pomen (protipomenke), pri tretji nalogi išče besede enakega pomena (sopomenke). Zadnja naloga zahteva od učenca razumevanje besednih figur, ki temeljijo na primerjavi z nečim/nekom. Učenec mora dopolniti oz. razložiti posamezne primere v nalogi (npr. za koga rečemo, da je kot polž). Pri vsaki nalogi sta podana dva zgleda za reševanje. Pri prvi nalogi vsak pravilen odgovor ovrednotimo s pol točke (pri vsakem primeru naj bi učenec povedal vsaj dve rešitvi), pri ostalih nalogah z eno točko. Največje možno število točk je 40.

142 Prilagoditve izvedbe preizkusa

Preizkus smo za potrebe raziskave skrajšali (4 sklopi nalog, 32 primerov). Pri tem smo ohranili razmerje med številom primerov nalog v posameznem sklopu (8/8/8/8). Zaradi zagotavljanja ustrezne težavnosti nalog smo posamezne primere nadomestili z drugimi.

Preizkus smo izvajali individualno, v dveh delih (glej prikaz poteka posameznih testiranj učencev v poglavju 3. 4. 5 Postopek pridobivanja podatkov). Najprej smo z učencem izvedli prvi in drugi sklop nalog, po preizkusu bralnega razumevanja (besedilo Rdeča lisica OSBZ-3K oz. besedilo Kodarasti bišoni, NPZ) je sledil še tretji in četrti sklop nalog. Pred izvedbo testiranja smo podali natančna navodila (priložena v prilogi 3) in preverili njihovo razumevanje. Pri prvi in drugi nalogi smo razlago navodil dopolnili s slikovnimi oporami (priloga 3). Zaradi zagotavljanja razumevanja naloge je navodila in posamezne besede (primere) bral testator (učenec je imel odgovorni list pred seboj). Zaradi pogostejših težav s pisanjem, hitrejše utrudljivosti so učenci preizkus reševali ustno (testator je zapisoval dobesedne odgovore učencev na odgovorni list). Vrednotenje je opisano zgoraj, največje možno število točk v naši različici preizkusa je 32.

V spodnjih preglednicah (preglednici 30 in 33) so prikazani indeksi težavnosti in diskriminativnosti posameznih nalog pri učencih petega oziroma devetega razreda. Indeks diskriminativnosti smo izračunali po direktni metodi za izračun diskriminativnosti (Jerman, 2010). Pred tem smo pri obeh skupinah učencev preverili normalnost distribucije rezultatov na preizkusu (Kolmogorov-Smirnov test normalnosti distribucije, p 0,05) in testirance razdelili v tri skupine (učenci z visokim/nizkim/srednjim rezultatom). Za izračun indeksa smo primerjali dosežke učencev z visokim in nizkim rezultatom.

143

Preglednica 30. Indeksi težavnosti in diskriminativnosti nalog na preizkusu Besednjak – 5. razred

Preglednica 31. Zanesljivost preizkusa Besednjak – 5. razred Cronbach's Alpha Št. nalog

,816 32

Preglednica 32. Občutljivost preizkusa Besednjak – 5. razred število nalog št. učencev št. točk

min/maks. M SD

32 62 5,5/28 14,56 4,8 0,989

M – aritmetična sredina, SD – standardni odklon, – Fergusonov koeficient diskriminativnosti

Pri obeh skupinah opazimo širok razpon težavnosti (od 0,06 do 0,86 pri petošolcih, od 0,20 do 0,96 pri devetošolcih), kar je z vidika heterogenosti populacije ustrezno. V vseh sklopih so vključene naloge različne stopnje težavnosti, pri čemer pri petošolcih prevladujejo naloge z

144

vrednostjo indeksa težavnosti med 0,40 in 0,70. Pri devetošolcih so indeksi težavnosti pričakovano višji (večji delež uspešnih učencev). Izjema je le zadnji sklop nalog, ki je bil za obe skupini učencev najtežji. Preverili smo zanesljivost testa (Cronbach alpha) in občutljivost testa (Fergusonov koeficient diskriminativnosti) pri obeh skupinah testirancev. Vrednost koeficienta notranje konsistentnosti (Cronbach alpha) je v obeh primerih nad 0,80 (preglednici 31 in 34). Občutljivost testa je visoka (preglednici 32 in 35).

Preglednica 33. Indeksi težavnosti in diskriminativnosti nalog na preizkusu Besednjak – 9. razred

Preglednica 34. Zanesljivost preizkusa Besednjak – 9. razred Cronbach's Alpha Št. nalog

,820 32

145