Slika 94 in 95: Območje tik pod mostom (levo), odnešen odsek kamnite zložbe (desno) (foto: Občina Tržič, 2018)
[28] Precej poškodb se je pojavilo tudi pri premostitvi iz trapezne armiranobetonske konstrukcije.
Posebej poškodovana je bila leva brežina pod mostom, ki jo je ob krilnem zidu huje spodjedlo (Slika 96). Plavine in plavje so uničile tudi jekleno varovalno ograjo ter poškodovale betone (Slika 96).
Slika 96 in 97: Lesene naplavine na mostu po ujmi (levo), spodjedena leva brežina pri prelitju (desno) (foto: Občina Tržič, 2018)
[29] Prvih 30 m kamnitobetonskega zidu nad mostom je ostalo dokaj ohranjenih, v manjši meri so iz lica izpadli posamezni kamni. Gorvodni del zidu pa je bil močno napokan ter zaradi poglobitve struge in/ali odnešenih temeljev mestoma opazno poseden, ogrožena je bila njegova globalna stabilnost (Slika 98). Poškodovana je bila tudi naknadno izvedena betonska krona, s katero je bil nadvišan. Na gorvodni strani, pod skalno pečino, kjer se zid zaključi z navezavo na večjo skalno samico, je ostal stabilen (Slika 97, 98).
Slika 98 in 99: Stanje tik za desnim ovinkom, vidna tudi skalna čer (levo), pogled dolvodno proti mostu (desno) (foto: Občina Tržič, 2018)
4.3.4.4 ODSEK 4 - JELENDOL
Ob prihodu v Jelendol se oster levi zavoj, delno vklesan v skalo, prevesi v daljši desni zavoj.
[30] Tam obrežno zavarovanje predstavlja novejši kamnitobetonski zid, ki je dolvodno navezan na večjo skalno samico (Slika 100). Zid je z ostal v solidnem stanju, v slabem stanju je bila le betonska krona. Gorvodnih 30 m zidu starejše izvedbe, zidanega iz kamna v cementni malti z naknadno izvedeno podaljšano betonsko peto ter nadvišanega z betonsko krono, je poškodovalo predvsem na območju stika s temeljem, kjer je prišlo do izpadanja kamnov (Slika 100).
Slika 100 in 101: Stanje po ujmi na levem ovinku (levo), levi ovinek se preveša v desnega (skalna samica vidna na območju naplavljene smrekice) (desno) (foto: Občina Tržič, 2018)
Struga Tržiške Bistrice na območju Jelendola poteka po južni strani doline v nekaj manjših neizrazitih krivinah.
[31] Tik nad dolvodnim zavojem se nahaja manjši desni pritok, ki priteka iz pobočja na območju Makuž (Slika 102). Pritok je strugo in prepust popolnoma zasul s plavinami, prepust pri tem ni bistveno poškodovalo [24].
Slika 102: Že (interventno) očiščen pritok z Makuž (foto. R.Galić, 2019)
[32] V (blagi) konkavni krivini nad prepustom je na dolžini ca. 65 m odneslo naraven oz. obrasel odsek brežine (Slika 103).
Slika 103: Odnešen odsek naravne brežine, na sliki že prikaz interventnega zasutja brežine (foto.
R.Galić, 2019)
[33] V konveksni krivini se nahaja betonski prepust, ki odvaja viške z ribnika. Ribnik, ki se napaja iz več manjših izvirov nad njim, je med neurjem popolnoma zasulo. Vtočni jašek prepusta je razpadel, poškodovan je bil tudi prepust (Slika 104). Iztočni objekt v strugi Tržiške Bistrice je odneslo (Slika 105). V solidnem stanju je ostala le kamnitobetonska kineta, ki dovaja vodo iz ribnika v prepust [24].
Slika 104: Pogled na ribnik in že obnovljen prepust iz ribnika (foto: G.Ivnik Dujovič, 2021)
Slika 105: Poškodovan izpust iz ribnika (foto. R.Galić, 2019)
[34] Na dolžini nekaj več kot 200 m gorvodno do sotočja z Dolžanko, Tržiška Bistrica poteka v daljši blagi S-krivini. Tu je na cestni strani v obeh konkavah prišlo do usada naravne brežine. Prvi usad se je pojavil pod stabilizacijskim pragom, na dolžini ca. 15 m (Slika 106). Gorvodni usad se je pojavil na vmesni prekinitvi zidov, kjer je verjetno nekoč potekal dostop v strugo (Slika 105). Kamnita zložba in betonski zid sta ostala v dobrem stanju. Na zaključku zidu, kjer je izveden kamnitobetonski stabilizacijski prag je bilo delno porušeno desno krilo podslapja [24].
Slika 106 in 107: Odnešena brežina pod stabilizacijskim pragom (levo), gorvodni usad (denso) (foto.
R.Galić, 2019)
[35] Na vrhu vasi na severni strani v dolino priteče močan in prodonosen hudourniški pritok, imenovan Dolžanka (Slika 108). Pritok ima tik nad vasjo zelo strm potek, struga pa je utesnjenja in poteka ob makadamski cesti, ki vodi proti Kofcam. V gornjem toku je strugo poglobilo in razširilo. V naselju, na območju dvojne premostitve, pa jo je popolnoma zasulo (Slika 108) na celotni dolžini do sotočja, plavine pa je nato odlagalo še po večjem zemljišču na levem bregu ter po cesti in ob hišah na desnem bregu (110). Dolžanka je tako že na povsem gorvodnem delu Jelendola poplavljala ter nekontrolirano odlagala material, še preden je bregove prestopila Tržiška Bistrica. Vse skupaj je bilo poplavljenih 32 gospodinjstev ter privatna ribogojnica [28].
Slika 108 in 109: Pritok Dolžanke izpod Kofc (levo), pritok Dolžanke v dolino (desno viden Bornov grad) (foto: Občina Tržič, 2018)
Slika 110 in 111:Popolna zamašitev dvojnega mostu, preusmeritev toka na cesto (levo), tok po cesti je povzročil razdejanje dolvodno (desno) (foto: Občina Tržič, 2018)
4.4 INTERVENCIJSKA DELA
Potek intervencijskih povzemamo po članku, ki ga je za revijo Ujma, spisal Peter Rotar, v imenu Štaba Civilne zaščite Občine Tržič [41]. Podrobnejši opis po dnevih je objavljen tudi v Generalnem poročilu o dogodkih in aktivnostih v Občini Tržič – Ujma Jelendol 2018, ki ga je pripravil Štab CZ Občine Tržič.
Intervencijska dela so potekala do 10. novembra 2019, ko je bila na odseku Slap-Jelendol vzpostavljena zasilna prevoznost. Intervencijo je vodil štab Civilne zaščite Občine Tržič, ki mu je pomagal Regijski štab CZ Gorenjske regije s tehnično reševalno enoto. Pri izvajanju ukrepov je sodelovalo 9 lokalnih prostovoljnih društev, 5 prostovoljnih gasilskih društev s sosednjih gasilski zvez, Komunalno podjetje Občine Tržič, Dežurna gorska reševalna služba Tržič, Rdeči Križ Tržič, pogodbeni delavci, koncesionar vodne infrastrukture ter številni prostovoljci in krajani sami. Pri soočanju s posledicami naravne nesreče so krajani izkazali izjemno sosedsko solidarnost [41].
Na nevarne vremenske razmere je Arso prvič opozoril 27. oktobra zjutraj. Civilno zaščito Občine Tržič je bila tako na dan ujme že aktivirana, popoldne pa tudi prisotna na terenu, ko je nadzirala občinsko infrastrukturo v primeru napovedanega vetroloma, ki pa v dolini Tržiške Bistrice ni bil preveč problematičen. Opravile so se tudi kontrole stanja protipoplavnih vreče, folij ter izvedlo obveščanje za pripravljenost pogodbenikov ter obveščanje prebivalcev preko Radia Gorenc. Večje težave so se zaradi močnih nalivov začele pojavile okoli 21-ure in so vztrajale tekom noči na torek [33,41].
Najbolj dramatična je bila porušitev stanovanjske hiše družine Dovžan na vrhu Cankarjeve ceste, s katere so se stanovalci h sreči še pravočasno umaknili. Po upadu nivoja vode na Cankarjevi cesti je PGD Tržič pričel z odstranjevanjem naplavin, črpanjem vode iz objektov ter na koncu še s praznjenjem in čiščenjem kleti. Pri tem so na pomoč prispela še PGD Podnart, Kropa, Radovljica, Lancovo in Zabreznice. Sprva popolno, nato delno zaporo ceste je zagotovila Komunala Občine Tržič.
Komunalno podjetje je z nasutjem peska zasilno omogočila tudi pohodnost zablatenih površin med bloki. Slovenska vojska, Rdeči križ ter posamezni prostovoljci so prizadetim stanovalcem priskrbeli razvlaževalce prostorov [41].
Civilna zaščita je vzpostavila neposredno komunikacijo z lokalnim jelendolskim PGD, potem ko jim je nekaj pred drugo uro zjutraj uspelo vzpostaviti radijsko zvezo. Pri tem so sporočili, da poškodovanih med ujmo ni bilo, bolj natančnih ocen o stanju infrastrukture pa še ni bilo mogoče podati. Zgodaj zjutraj so pričeli s čiščenjem dostopov do hiš ter krenili s prečrpavanjem vode iz objektov. S svojo gradbeno mehanizacijo in z delom sta pomagala tudi dva domačina. [41]
Medtem je štab Civilne zaščite Občine Tržič za podporo pri reševanju ljudi in premoženja zaprosil še regijski štab Civilne zaščite za Gorenjsko. Slovenska vojska je za lažjo oceno stanja, dostavo osnovnih potrebščin ter agregatov za proizvodnje elektrike, zagotovila helikopterski prevoz. Z njim je prispel tudi dežurni delavec Elektra Gorenjska, ki je vzpostavil zasilno distribucijo električne energije v vasi.
Mnogi prebivalci, drugi posamezniki ter Karitas so hrano in ostale potrebščine darovali na zbirnih mestih. Helikoptrska dostava hrane in goriva je bila v naslednjih dneh še dvakrat izvedena.
Poskrbljeno je bilo tudi za oskrbo občutljivega dela prebivalstva ter odrejeno prekuhavanje vode iz vodovodnega omrežja ter opravljen pregled kanalizacijskih vodov, kjer ni bilo ugotovljenih izlivov.
Boljšo radijsko zvezo med štabom in Jelendolom je s postavitvijo mobilnega repetitorja v Lomu zagotovila ekipa GRS Kranj. Pregled trase ceste je opravila DGRS Tržič, ki je preš krenila proti Jelendolu in tekom dneva štabu CZ predala temeljito poročilo stanja na terenu. [41]
Organizirali so se tudi prebivalci Jelendol, ki so v prostorih gasilskega društva organizirali krizni štab krajevne skupnosti, ki je pomagal udejanjati in sooblikovati ukrepe CZ. V prostorih so vzpostavili začasno trgovino. Zaradi daljšega trajanja intervencije (12 dni) je CZ začasno vzpostavila transport pošte ter delavcem po potrebi izdajala potrdila o odsotnosti z delovnega mesta zaradi naravne nesreče.
Za šolarje je bil organiziran prevoz do Dovžanove soteske, od tam naprej pa spremstvo preko neprevoznega dela trase, kjer jih je čakal nadaljni prevoz [41].
Zaradi prevelikega obsega interventnih del (tudi na povodju Lomščice, ki ni obravnavan v sklopu tega dela) je bila potrebna pomoč pogodbenih delavcev. Ker dostop do vasi s kakršnokoli mehanizacijo po glavni cesti ni bil mogoč, so se le-ti morali prebiti po pravtako močno poškodovanih gozdnih cestah iz Jelendola in Podljubelja, za kar so potrebovali dva dni. Iz Kranja je na pomoč prispela tudi tehnično reševalna enota Civilne zaščite Gorenjske regije. Le-ta je prispevala delovno silo ter enega nakladača in vozilo Unimog. Nadaljnjih pet dni je trajala kompletna vzpostavitev interventih poti za terenska vozil [41].
Interventna dela na vodotoku, ki so zajemala zagotovitev pretočnosti ter sanacijo cestnih usadov na odseku Slap-Jelendol, je izvedel koncesionar za vzdrževanje vodotokov na območju Zg. Save, VGP Kranj d.d. [41]. Sanacija cestnih usadov je bila izvedena z zasipom zajed ter izvedbo masivnih zložb iz kamna v betonu. V okviru intervencije je bil izveden še zasilni prag pod močno spodkopano levobrežno KB zložbo pod brvjo ter interventno obložen zemeljski usad dolvodno.
Intervencijska dela so ovirali številni pohodniki, ki so si hodili ogledovat območje. Celotna intervencija je trajala 12 dni. Za red je sicer skrbela policija, ki je morala enkrat tudi ukrepati zaradi kraje goriva iz gradbene mehanizacije [41].
4.5 ANALIZA VZROKOV ZA VELIK OBSEG POŠKODB NA VODNI INFRASTRUKTURI Iz preteklih poplavnih dogodkov je znano, da je hudourniški izbruh Tržiške Bistrice lahko izjemno silovit, saj vodostaj lahko izjemno hitro naraste. Zaradi velikih padcev nivelete ter razgibanosti struge so značilne tudi visoke hitrosti toka ter nenadne preusmeritve matice vodnega toka proti brežinam.
Obstoječa infrastruktura, ki so jo vsaj delno predstavljali precej dotrajani objekti še iz prvotne gradnje izpred 120 let, takšnega neurja, predvsem zaradi ekstremne poglobitve dna struge, ni bila zmožna prenesti. Starejši suhi zidovi, ki so bili ob izvedbi sicer vrhunske kvalitete, ročno sezidani iz klesanega kamna in dobro zaklinjeni, so bili zaradi nevzdrževanja večinoma že močno dotrajani in zarasli ter mestoma že predhodno spodkopani.
Razlog, da je na večih, predvsem strmih in/ali utesnjenih odsekih prišlo do dodatne izjemne poglobitve struge, je tudi posledica majhnega števila prečnih objektov za stabilizacijo nivelete. Nekateri manj masivni pragovi so se porušili. Na odsekih, kjer je prišlo do poglabljanja struge je nastalo tudi največ škode.
Ocenjuje se, da so na odtok močno negativno vplivale tudi nekatere poddimenzionirane premostitve, predvsem v Dolini in Jelendolu, katerih pretočnost je močno omejevalo leseno plavje in prodni nanosi.
Neurejene ali neustrezno urejene brežine in struga v območju mostov ter dolvodno so bili zaradi izrazito deročih pretočnih razmer ter pojavov vodnih skokov dolovodno od lokacij zajezitev vodnega toka, ki so jih povzročale zajezitve, mestoma popolnoma razdejane. Po pričevanjih domačinov je možno sklepati, da je leseno plavje celo povzročilo hudo zamašitev enega od mostov v Dolini, kar je privedlo h dodatnemu dvigu gladine vode v Jelendolu, ko pa je zajezba popustila (visoka gladina vode v Jelendolu naj bi se po opažanjih v določenem trenutku začela še dodatno opazno dvigati, nato pa naj bi se naglo spustila) pa h hudemu poplavnemu valu dolvodno.
Na položnejših odsekih je prišlo do večjih poškodb zaradi odlaganja naplavin, ki so jih tekom struge dodatno nanašali neurejeni strmi hudourniški pritoki. Nanosi so najbolj zmanjšali pretočni profil v poseljenem delu Čadovelj pa tudi na Slapu, zgornji Dolini in v Jelendolu, predvsem na pritoku Dolžanke. Ponekod je do nanašanja materiala ali prelivanj prihajalo tudi zaradi motenj v toku, ki so jih povzročali neugodno izvedeni natoki ali neprimerno izvedene (nezvezne) navezave med objekti v strugi.
Veliko prodonosnost ter problematiko lesenega plavja, gre v določenim meri pripisati tudi gozdarski panogi, ki z gradnjo gozdnih prometnic in njihovo odvodnjo ter z izsekavanjem, nedvomno prispeva h intenziviranju površinskega padavinskega odtoka, posledično povečani intenziteti erozijskih procesov ter količin odplavljenega lesa iz zaledja. Takšna raba prostora prispeva k hitrejšemu in intenzivnejšemu odtoku z območja, zato bi bilo v prihodnosti smotrno objektivno ovrednotiti tudi vpliv gozdnega gospodarjenja na oblikovanje padavinskega odtoka na posameznih delih prispevnega območja Tržiške Bistrice.
Ekstremen razvoj dogodkov je bil tako posledica neustreznega stanja infrastrukture oz. pomanjkanja vzdrževanja le-te kot tudi problematične rabe prostora. Izkazalo se je, da je na obravnavanem območju najbolj primerna masivna gradnja iz kamna v betonu, ki mora biti tudi ustrezno temeljena. Pri prepustih pritokov se je izkazalo, da se splača, da je pretočna odprtina prepustov čim večjih dimenzij, glede na dane prostorske razmere in z ustreznimi ureditvami vtočnih in iztočnih odsekov na lokacijah prepustov. Podobne velja za premostitve Tržiške Bistrce, ki morajo ob visokih vodah do določene mere zagotavljati tudi premeščanje plavin in plavja. Nižje, predvsem manj izpostavljene brežine je mogoče urediti s suhimi masivnimi kamnitimi zložbami.
Razdiralne procese na območju, ter predvsem v zaledju, je v prihodnje mogoče še bistveno omiliti z izgradnjo potrebnih vodnogospodarskih ukrepov, kot so pragovi, pregrade ter prodni zadrževalniki.
Zaradi izjemne potencialne nevarnosti, ki jo predstavlja Kušpegarjev plaz v Dolini, bi bil potreben pristop tudi k sanaciji tega območja.
5 SANACIJSKI PROGRAM
Za potrebe analize hidravličnih razmer v strugi Tržiške Bistrice na obravnavanem odseku ter izdelave programa sanacije je bila izdelan hidravlični model z uporabo programsko računalniškega programa HEC RAS 6.0.0. Program sanacije obravnava predlog gradbeno-tehničnih ukrepov za sanacijo vodne in cestne infrastrukture na odseku Slap-Jelendol. Predlagani sanacijski ukrepi so zasnovi tako, da se na poseljenih območjih zagotovi poplavno varnost s povratno dobo vsaj 100 let, pri čemer je bistvenega pomena tudi prevodnost samih premostitev na trasi.
Zaradi velike naravovarstvene vrednosti območja se morajo vsi posegi izvajati z upoštevanjem naravnih pogojev in procesov v največji možni meri, takšna mora biti tudi izbira ukrepov. Pri izvedbi je potrebno obstoječe balvane smiselno vklopiti v predvidene ureditve, obstoječo vegetacijo, predvsem večja drevesa, pa v največji možni meri ohraniti.
Pri izbiri tehnologije gradnje in predvidenih ukrepov je potrebno upoštevati utesnjenost obstoječe trase, istočasno izvajanje sanacijskih del na večih odsekih trase ter dolgo obvozno pot preko Loma (ca.
20 km). To pomeni, da je na trasi potrebno zagotovljati praktično stalno prevoznost ter usklajenost med izvajalci. Tako so sicer možne krajše prekinitve prevoznosti za obnovo prepustov in podobno, pri obnovi huje poškodovanih mostov pa je potrebno izvesti tudi začasne premostitve oz. jih je potrebno sanirati na način, da ostajajo večji del časa prevozni.
V času izdelave magistrske naloge so se sanacijska dela, z uspešnim dokončanjem 2. izvedbene faze, novembra 2020, tudi že v celoti izvedla. Istočasno so se sanacijska dela izvedla tudi v dolini Lomščice. Predlagane rešitve so tako delno povzete po dejanski projektni dokumentaciji, ki je bila pripravljena s strani projektantskih podjetij EHO Projekt d.o.o. ter VGP d.d. iz Kranja. Priložene so tudi fotografije stanja po izvedbi ukrepov.
Sanacijo ceste s pripadajočo infrastrukturo (obrežni zidovi s pripadajočimi zavarovanji nivelete) je izvajala Občina Tržič. Direkcija RS za vode je ločeno sanirala svoj del vodne infrastrukture, skladno z razmejitvijo, kot jo predvideva Zakon o Cestah (28.člen). V okviru rekonstrukcije cestišča je Občina Tržič na določenih odsekih izvedla tudi vodovod in kanalizacijo, Elektro Gorenjska in Telekom sta financirala gradnjo ektrične in kabelske infrastrukture.
Lokacije predvidenih ukrepov se navezujejo na lokacije v priloženih risbah G.1.1 – G.1.3 (slika 21).
5.1 HIDRAVLIČNA ANALIZA V PROGRAMU HEC RAS
Hidravlični izračun je izveden delno na podlagi javnodostopnih lidarskih podatkih ter posameznih geodetsko odmerjenih objektov tik po poplavah. Izdelali smo 155 prečnih profilov na odseku struge Tržiške Bistrice na dolžini ca. 6255 m. Na njenem desnem pritoku Dolžanki smo izdelali 13 prečnih profilov, na dolžini ca. 339 m, na levem pritoku Lomščici pa 6 prečnih profilov, na dolžini ca. 174 m.
Prevodnost struge na območju smo določili s programom HEC-RAS 6.0.0., ki omogoča modeliranje mirnega ali deročega toka, kot tudi mešanega toka. Pri izračunu prevodnosti korita so bili uporabljeni povprečni koeficient hrapavosti ng = 0.030 – 0.05 - 0.07 (urejeno rečno korito z obloženimi brežinami – naravna struga z brzicami – slapišče). Za poplavne ravnice je bil izbran koeficient hrapavosti ng = 0.1. Kot gorvodni robni pogoj Tržiške Bistrice je upoštevan povprečni padec nivelete 1,5 %. Dolvodno je kot robni pogoj upoštevan povprečni padec nivelete i = 1,0 %. Kot gorvodni robni pogoj Dolžanke je upoštevan povprečni padec nivelete 11,0 %, kot gorvodni robni pogoj Lomščice pa povprečni padec nivelete 12 %. Izračun je bil izveden pri pretoku 10-letnih (Q10), 100-letnih (Q100) in 500-letnih (Q500) poplavnih vod.
Prikaz dosegov poplavnih voda je razviden v priloženih risbah G.1.1 – G.1.3 (slika 21).
Za analizo hidravličnih razmer smo uporabili podatke iz študije [1] (» Hidrološka študija visokih vod na porečju Tržiške Bistrice – za OPVP 10- Tržič«, Inštitut za vode RS, december 2013), saj na obravnavanem odseku struge ni obstoječih merjenih podatkov. Pravtako je ob primerjavi podatkov iz študije za prerez na VP Preska ter merjenih podatkov iz obravnavanega dogodka, možno sklepati, da je bil pretok v času ujme manjši od pretoka Q100 določenega v študiji. Merjene podatke moramo sicer jemati s pridržkom, saj zaradi turbulentnih razmer v strugi, prelivanja izven struge ter prodonosnosti, točnega odčitanja vodostaja ni bilo mogoče izvesti. Iz tega razloga smo pri zasnovi ukrepov uporabili projektne pretoke določene v študiji, saj smatramo, da smo pri tem, predvsem z vidika upoštevanih konic hidrogramov odtoka, na varni strani.
Upoštevani so bili naslednji visokovodni pretoki [1]:
Preglednica 1: Visokovodni pretoki Tržiške Bistrice na posameznih odsekih struge [1]
Vodozbirno
Na podlagi hidravličnega modela smo ocenili dosege visokih voda za obstoječe stanje. Pri računu nismo posebej upoštevali prodonosnosti, ki lahko še dodatno zmanjša pretočno prevodnost, smo pa njen vpliv ocenili na podlagi podatkov, pridobljenih v času obravnavanega poplavnega dogodka.
Rezultati pridobljeni s hidravličnim modelom v splošnem potrjujejo dejanske razmere, ki smo jim bili priča v času poplave. Pretočne hitrosti se na obravnavanem odseku struge gibljejo večinoma med 4 in 5 m/s, povprečne strižne napetosti pa med 100 in 500 N/m2. Tok je prevladujoče deroč, Freudovo število se večinoma giblje med 1,0 in 2,0. Do prehoda v mirni tok prehaja predvsem, kot posledica
zajezb, v območju nad premostitvami ter v podslapju pregrad. Na odsekih z večjim padcem, posebej pa na glavnem slapišču v Dovžanovi soteski, so pridobljeni rezultati o pretočnih hitrostih in strižnih
zajezb, v območju nad premostitvami ter v podslapju pregrad. Na odsekih z večjim padcem, posebej pa na glavnem slapišču v Dovžanovi soteski, so pridobljeni rezultati o pretočnih hitrostih in strižnih