3.4.1 OCENJEVANJE ŠKODE
Ocenjevanje škode se določa skladno z Uredbo o metodologijo za ocenjevanje škode. V primeru pojava nesreče ima občina 3 dni časa, da pripravi in pošlje pisno obvestilo o nastanku in posledicah naravne nesreče, ki mora vsebovati tudi grafični prikaz prizadetega območja s fotografijami in z grobo oceno škode. Obvestilo naslovi pristojni izpostavi URSZR, ta pa naprej obvesti URSZR. V primeru da se predhodna ocena škode približa mejni vrednosti za dodelitev državne pomoči, ki znaša 0,3 promila načrtovanih prihodkov državnega proračuna, URSZR izda sklep o začetku ocenjevanja škode [31].
Za izdelavo točne ocene škode, občinska komisija za ocenjevanje škode, pozove vse oškodovance naj škodo prijavijo. Le-to se izvede na podlagi predpisanih obrazcev, ki so pripravljeni posebej za oceno škode na kmetijskih zemljiščih, škode v tekoči kmetijski proizvodnji na pridelkih, škode za uničeno stavbo, delne škode na stavbi, škode na gradbeno-inženirskih objektih, škode na živalih, perutnini in ribah, škode na osnovnih in obratnih sredstvih ter oceno izpada prihodka [18]. Komisija na podlagi zbranih obrazcev oceni škodo in jo vnese v aplikacijo za ocenjevanje škode AJDA. Posredovano
oceno škode preverijo še regijske in državna komisija, ki jo pošlje Vladi Republike Slovenije. Če škoda naravne nesreče presega 0,3 promila načrtovanih prihodkov državnega proračuna, vlada Ministrstvu za okolje in prostor naloži, da pripravi program sanacije [31]. Na Ministrstvu za okolje in prostor je za te naloge zadolžen Direktorat za vode in investicije, oz. Sektor za zmanjševanje posledic naravnih nesreč, ki deluje v okviru direktorata [4]. Program sanacije za škodo na kmetijskih pridelki pripravi Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Občinsko komisijo za ocenjevanje škode imenuje župan, regijsko oz. državno komisijo pa Vlada Republike Slovenije [30].
3.4.2 DODELITEV SREDSTEV ZA ODPRAVO POSLEDIC NARAVNE NESREČE
Sredstva se podeljujejo na podlagi vloge za dodelitev sredstev za odpravo posledic naravnih nesreč, ki mora biti izdelana skladno s Pravilnikom o vsebini in obliki vloge za dodelitev sredstev za odpravo posledic naravnih nesreč (Uradni list RS, št. 103/05). Le ta mora med drugim vsebovati podatke o naslovu objekta, ID dela objekta, letu gradnje, vrsti objekta, neto površini, lastniških razmerjih, predlogu obnove ter višini sredstev potrebnih za obnovo itd. [47].
Način izračuna sredstev za odpravo posledic naravnih nesreč na objektih in stanovanjih ter višine hipotekarnih sredstev za obnovo stanovanj se določi skladno z Uredbo o dopolnitvah Uredbe o načinu izračuna višine sredstev za odpravo posledic naravnih nesreč na objektih in stanovanjih ter višine hipotekarnih sredstev za obnovo stanovanj (Uradni list RS, št. 95/10)
Višina sredstev za odpravo posledic nesreč se določa na podlagi programa odprave posledic nesreče, za posamezne naravne nesreče za vsako proračunsko leto posebej. Sredstva se financirajo iz proračunskih sredstev namenjenih vzdrževanju stvari v državni ali občinski lasti ter iz sredstev državne proračunske rezerve. Za odpravo posledic na stvareh v lasti občine, mora svoja sredstva zagotoviti tudi občina (10.člen) [47].
Upravičenost do sredstev za odpravo posledic naravne nesreč potrdi vlada, Ministrstvo za okolje pa ima nato tri mesece časa, da vladi predloži v obravnavano program odprave posledic naravne nesreče (12.člen) [47]. O uporabi sredstev proračunske rezerve, ki presega višino 2% le-te, mora skladno z ZJF, odločati Državni zbor Republike Slovenije, in sicer s posebnim zakonom [40]. To ne velja le za izjeme, ki jih predvideva 17. člen ZOPNN.
3.4.3 PROGRAM ODPRAVE POSLEDIC NARAVNE NESREČE
S programom odprave posledic se določi vrsta in število stvari in objektov, ki jih je treba obnoviti ali zgraditi in oceni višino potrebnih sredstev za njihovo izvedbo ter faznost izvedbe. Predvidi se tudi akterje izvrševanje nalog vzdrževanja sistema opazovanja območja (če je to potrebno), vzdrževanja interventnih ukrepov ter izvajanja preostalih nujnih del, izdelave strokovnih podlag in raziskav za predpis o določitvi ogroženega območja, izdelave ustreznih prostorskih aktov za odpravo posledic, izdelave projektov za sanacijo ter izvajanja preostalih ukrepov iz programa (13. člen) [47].
Dodelitev sredstev za odpravo posledic je opredeljena v 15 - 21. členu. Sredstva se občini dodelijo, če je za ustrezne namene (upoštevaje predpise s področja javnih financ) v tekočem letu že porabila svoje proračunske rezerve oz. jih je porabila v višini 1,5% prihodkov proračuna v letu. Sredstva se torej dodeljuje osebam javnega prava, pravtako pa tudi osebam zasebnega prava, kjer pa je udeleženost
države pri sofinanciranju nekoliko manjša (30 – 60%) (20 in 23. člen). Ne glede na navedene pogoje dodeljevanja sredstev, je do dodelitve sredstev upravičen lastnik posebnega objekta, kot so kulturni spomeniki, objekti, ki se nahajajo na območju naravnih vrednot oz. zavarovanih območij (21. člen) [47].
Višina in upravičenost do dodeljenih sredstev je za različne škodne primere in različne lastniške situacije ter rabo in pomen objektov obravnavana v 22. – 29. členu, pri čemer je poudarjeno, da so sredstva namenjena le uporabi za vzpostavitev stanja, kakršno je bilo pred nastankom naravne nesreče (22. člen) [47]. Občina je zadolžena obnovo objektov GJI lokalnega pomena, ki so v njeni lasti ter za izvedbo geotehničnih ukrepov zaradi varstva stvari in nakup in komunalno ureditev stavbnih zemljišč za nadomestitev objektov [28].
Občina mora v ta namen izdelati sanacijske elaborate ter predati izpolnjene tabelarne preglede poškovanih objektov. Tabelarni pregled mora vsebovati podatke o imenu objekta, njegovi ID številki, višine škode ter o prehodno dodeljenih sredstev za interventna dela na plazovih, o predlogu porabe sredstev občinskega in državnega proračuna. Definirati je potrebno tudi prioriteto posameznih ukrepov. Sanacijski elaborati vsebujejo zapisnik o oceni škode, lokacijo, popis že izvedenih del ter del za izvedbo, kot tudi fotografije poškodovanih in že saniranih objektov ter navedbo virov financiranja.
Občina naroči tudi izdelavo ustrezne projektne dokumentacije. Za enostavnejše posege zadostujejo elaborati, sicer je potrebna izdelati projektno dokumentacijo DGD ali PZI. K projektni dokumentaciji je potrebno pridobiti pozitivno mnenje recenzijskega poročila. Ob izpolnjevanju vseh zgoraj naštetih pogojev ter zagotovitvi gradbenega nadzora, občina odda vlogo za pričetek postopka odprave posledic naravne nesreče, MOP pa pripravi pogodbo za sofinanciranje. Obvezne priloge ob izplačevanju sredstev so dokazila o uporabi sredstev občinske proračunske rezerve te dokazila o nakazilu sredstev proračuna RS (računi in potrjene situacije) ter projektna dokumentacija PID, kadar gre za sanacijo plazov oz. je le-ta zajet v popisu del [28].
V praski se izdelujejo tudi predhodni delni programi za sanacijo, ki jih ZOPNDN ne omenja. Po pojasnilih MOP-a se le-ta pripravlja, ko je nujno potrebno zagotoviti sredstva za ponovno vzpostavitev gospodarske javne infrastrukture ter preprečitev še večje škode. Programa se v samem bistvu ne razlikujeta, razen v tem, da predhodni delni program še ne vsebuje podatka o končni višine škode [40].
3.4.4 VODNA INFRASTRUKTURA
Gradnja in obnova objektov vodne infrastrukture zaradi preprečitve širjenja posledic naravnih nesreč je v javno korist (50. člen). Zakonska podlaga za gradnjo takih objektov so državni prostorski akti ali izvedbeni prostorski akti lokalnih skupnosti (51. in 52. člen). V programu odprave posledic naravne nesreče se po potrebi določi ogroženo območje, za katerega se predpiše pogoje ter omejitev v zvezi z graditvijo objektov, ki so lahko različni glede na določene stopnje ogroženosti ter izven njega izvede nadomestne objekte (49. člen). Pri gradnji GJI državnega pomena na vplivnem območje naravne nesreče je možno izvesti razlastitev nepremičnin (54. člen) [47].
3.4.5 PRIDOBITEV DOVOLJENJ
Gradnja, ki se izvaja za potrebe odprave posledic naravnih nesreč, se izvaja v skladu z Gradbenim zakonom. Skladno s tem zakonom potekajo tudi postopki za pridobitev gradbenih in uporabnih
dovoljenj. Pri tem zakon navaja, da je gradnja in izdaja dovoljenj za potrebe odprave posledic naravnih nesreč, v javno korist (55. člen) [47].
3.4.5.1 GRADBENO DOVOLJENJE
Zakon predvideva, da objekti, ki se gradijo za odpravo posledic nesreč, nimajo vplivov na okolico, z izjemo objektov, za katere predpisi v zvezi z varstvom okolja, zahtevajo izvedbo presoje vplivov na okolje zaradi emisij energije ali snovi v okolje (58. člen) [47].
Ne glede na določbe GZ za spremembo namembnosti, ki jo opredeljuje program odprave posledic nesreče, gradbeno dovoljenje ni potrebno, ampak zadostuje lokacijska informacija, iz katere izhaja, da je takšna spremenjena raba v skladu z izvedbenim prostorskim aktom (58. člen) [47].
3.4.5.2 SKLADNOST Z IZVEDBENIM PROSTORSKIM AKTOM
V 60. členu je določeno, da je gradnja, ki se financira ali sofinancira za odpravo posledic nesreč, v skladu z izvedbenim prostorskim aktom, če se nahaja na prizadetem območju in je lokacija takšne gradnje neposredno dostopna z javne ceste ali pa če izpolnjuje pogoje, ki so v skladu z GZ, predpisane za nadomestno gradnjo [47].
3.4.5.3 OPROSTITEV PLAČILA KOMUNALNEGA PRISPEVKA
V 61. členu zakona se za gradnjo novih objektov, ki se financirajo oz. sofinancirajo iz sredstev za odpravo posledic naravnih nesreč, predvideva oprostitev plačila komunalnega prispevka in drugih stroškov. Neplačani komunalni prispevki pa se štejejo za namensko plačilo lastnih sredstev občine za izvajanje ukrepov odprave posledic nesreč [47].
3.4.5.4 UPORABNO DOVOLJENJE
V 63. tega zakona je opredeljen postopek izdaje uporabnega dovoljenja, ki narekuje da mora investitor pri upravnem organu, ki je izdal gradbeno dovoljenje, v najkrajšem možnem času, vložiti zahtevo za izdajo uporabnega dovoljenja. Zahtevi je potrebno priložiti izjavo projektanta in vodje nadzora, da je gradnja izvedena skladno s predpisi ter geodetski načrt izvedenega stanja [47].
Upravni organ uporabno dovoljenje izda brez prej opravljenega tehničnega pregleda, razen če tako zahteva nosilec izvajanja ukrepov oz. upravičeni investitor (63. člen) [47].
3.4.6 IZVAJANJE DEL IN NADZOR
V 62. členu je opredeljeno da se pri gradnji, ki se financira ali sofinancira iz sredstev za odpravo posledic nesreč, šteje da se takšna gradnja izvaja kot gradnja v lastni režiji [47]. Ta ureditev je z vidika uresničevanja lokalnih potreb lahko koristna, obenem pa se pogosto izkaže tudi kot problematična, saj takšen nosilec izvajanja ukrepov nima nujno potrebnega strokovnega znanja in izkušenj za sodoben interdisciplinaren, strateški in celovit pristop h odpravi posledic naravnih nesreč. Le-ta je tako predvsem odvisen od kakovosti dela in sodelovanja med investitorjem, projektantom, izvajalcem ter nadzornikom gradbenih del, ki ga pravtako zagotovi nosilec izvajanja ukrepov odprave posledic naravnih nesreče. S tem so praktično vse izvedbene naloge in odločitve za izdelavo sanacije prenešene na investitorja (nosilca izvajanja ukrepov), kar pomeni, da se je država v večji meri odrekla bolj strateškemu (interdisciplinarnemu in celostnemu) pristopu h reševanju posledic nesreč.
3.4.7 POROČANJE IN NADZORSTOVO
Ministrstvo za okolje in prostor po izvedbi del vladi predloži poročilo o izvedbi programa odprave posledic nesreče (64.člen) [47]. Za nadzor skladnosti uporabe sredstev za odpravo posledic nesreč zakon predvideva inšpekcijski nadzor upravičencev, ki ga izvajajo inšpektorji Ministrstva za okolje in prostor. (65. člen) [47].
3.5 ZAKON O OHRANJANJU NARAVE
Pri načrtovanju in izvedbi ukrepov varstva pred naravnimi nesrečami je potrebno upoštevati naravovarstvene smernice, kot to predvideva Zakon o ohranjanju narave. Te so strokovno gradivo, kjer se opredelijo smernice območij, ki jim je bil dodeljen poseben varstveni status. Posegi v naravo morajo biti izvedeni z upoštevanjem naravnih (ekoloških) procesov, pretehtati je potrebno tudi alternativne možnosti [53].
3.5.1 PRAVNA OPREDELITEV NARAVNIH VREDNOT
Zakon ureja sistem varstva naravnih vrednost, tako da se zagotavljajo pogoji za ohranitev njihovih lastnosti oz. naravnih procesov, ki te lastnosti vzpostavljajo, ter pogoji za njihovo ponovno vzpostavitev. Naravne vrednote so predvsem geološki pojavi, minerali in fosili ter njihova nahajališča, površinski in podzemski kraški pojavi, podzemske jame, soteske ter drugi geomorfološki pojavi, ledeniki in oblike ledeniškega delovanja, izviri, slapovi, brzice, jezera, barja, potoki in reke z obrežji, morska obala, rastlinske in živalske vrste, njihovi izjemni osebki ter njihovi življenjski prostori, ekosistemi, krajina in oblikovana narava (4. člen) [53].
Zakon pozna različne statuse varstva naravnih vrednot. Za območja pomembna z vidika ohranjanja biodiverzitete se lahko razglasi status ekološko pomembnih območij. Ekološka pomembna območja, ki so na ozemlju EU pomembna za ohranitev ali doseganje ugodnega stanja živalskih ter rastlinskih vrst, njihovih habitatov in habitatnih tipov, se po predlogu vlade v sodelovanju z lokalnimi samoupravami, umesti v evropsko ekološko omrežje Natura 2000. Zakon predvideva tudi ustanovitev zavarovanih območij (53. člen), ki jih delimo na širša (narodni, regijski in krajinski park ter ožja (strogi naravni rezervat, naravni rezervat ter naravni spomenik), v katerih se določi varstvene usmeritve za rabo takih območij [53].
3.5.2 GRADNJA NA ZAVAROVANEM OBMOČJU NARAVE
Za gradnjo objekta (tudi enostavnega) na območju, ki ima na podlagi predpisov s področja ohranjanja narave poseben status, je treba pridobiti naravovarstvene pogoje in pravnomočno pozitivno mnenje na način in po postopku, kakor je za pridobitev projektnih pogojev in mnenj določeno v Gradbenem zakonu. Navedeno pa ne velja v primeru izvajanja interventnih ukrepov v času povečane stopnje ogroženosti (10. člen). Naravovarstveni pogoji in mnenja veljajo dve leti od izdaje, z možnostjo enkratnega podaljšanja. Če je za predviden poseg potrebna presoja vplivov na okolje, se namesto naravovarstvenega mnenja izda okoljevarstveno mnenje (105. člen). Ministrstvo odloči o sprejemljivosti posega v naravo na podlagi mnenja organizacije, pristojne za ohranjanje narave (105.a člen). To je zavod za varstvo narave oz. njegove pristojne območne enote, ki je ustanovljen na podlagi
115. člena. Zavod ima pravico in dolžnost zastopati interese ohranjanja biotske raznovrstnosti in varstva naravnih vrednot v vseh upravnih in sodnih postopkih (118. člen) [53].
3.5.3 ODLOK O NARAVNEM SPOMENIKU DOVŽANOVA SOTESKA
Na podlagi petega odstavka 49. člena v povezavi s tretjim odstavkom 64. člena Zakona o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 96/04) je Občinski svet Občine Tržič za obravnavano območje sprejel Odlok o Naravnem spomeniku Dovžanova soteska.
Odlok ugotavlja, da se na območju naravnega spomenika nahajajo naravne vrednote državnega pomena ident. št. 46 Dovžanova soteska, ident. št. 326 Tržiška Bistrica s pritoki do Tržiča, ident. št.
1595 Borova peč nad Dovžanovo sotesko, ident. št. 1596 Rjava peč nad Dovžanovo sotesko, ident. št.
44649 Jama v piramidi, ident. št. 44647 Partizanska tehnika (jama) in lokalnega pomena ident. št.
5034 Dovžanova soteska – Tržiškobistriško slapišče. Območje je tudi del posebnega varstvenega območja Natura 2000 (SI3000285 Karavanke) in ekološko pomembnega območja (SI21300 Karavanke) (5. Člen) [34].
V 7. člen odloka za zavarovanje območja naravnega spomenika prepoveduje vse posege, dejavnosti in ravnanja, ki bi lahko spremenili geološke, geomorfološke, hidrološke in botanične lastnosti naravnega spomenika, življenjske razmere rastlinskih in živalskih vrst, značilnosti habitatnih tipov, poslabšali kakovost habitatov ali kako drugače spremenili značilnosti naravnega spomenika [34].
V 8.členu so opredeljene izjeme od varstvenih režimov, ki dovoljujejo izvajanje nalog obveznih gospodarskih javnih služb na področju urejanja voda v skladu s prejetimi načrti ali programi izvajanja teh služb ter vzdrževanje, rekonstruiranje in zamenjavo obstoječe gospodarske infrastrukture [34].
3.6 ZAKON O CESTAH
V Zakonu o cestah nas z vidika urejanja voda zanima predvsem 28.člen, ki obravnava razmejitev obveznosti med upravljalci cest in upravljalci vodotokov in v zvezi s tem predvideva, da stroške gradnje in rekonstrukcije objektov in naprav, ki posegajo v vodni prostor in so potrebni za izgradnjo ceste, krije investitor ceste. V primeru, da se vodna in cestna infrastruktura že dalj čas prepletata pa se stroški vzdrževanja ceste razdelijo sorazmerno med upravljalcema [50] V praksi razdelitev tako pogosto poteka na podlagi dogovora in presoje dejstev med Direkcijo za vodo oz. njeno izpostavo ter upravljalcem ceste.
3.7 ZAKON O SLADKOVODNEM RIBIŠTVU
Zakon o sladkovodnem ribištvu v 19. členu zapoveduje, da mora biti vsak poseg v ribiški okoliš načrtovan in izveden na način, ki v največji mogoči meri zagotavlja ohranjanje rib, njihove vrstne pestrosti, starostne strukture in številčnosti. Za gradnjo objektov, ki se izvajajo na vodnih zemljiščih zakon predvideva pridobitev mnenja pristojnega zavoda. Ena izmed glavnih zahtev, ki jih lahko zavod zahteva je zagotovitev prehodnosti grajenih objektov za ribe.
3.8 ZAKON O JAVNIH FINANCAH
Zakon o javnih financah v 48. in 49. členu predvideva, da tako država kot občina oblikujeta lastne proračunske rezerve za odpravo posledic naravnih nesreč. Le-te se izločajo v višini največ 1,5%
skupnega letnega proračuna [46].
3.9 ZAKON O JAVNEM NAROČANJU
Vsa javna naročila se morajo izvajati skladno s postopki določenimi v Zakonu o javnem naročanju.
Izjeme za katere se ta zakon ne uporablja so določena v 27. členu, ki definira, da se le-ta med drugim ne uporablja za javna naročila opreme, tehnike ter druga javna naročila za zagotovitev osnovnih pogojev za preživetje oziroma življenje ali takojšnjo preprečitev nastanka neposredno grozeče škode ob naravni ali drugi nesreči, kadar je vrednost naročila nižja od vrednosti, od katerih dalje je potrebna objava v Uradnem listu Evropske unije [48].
4 VISOKE VODE NA TRŽIŠKI BISTRICI V OKTOBRU 2018
V noči na 31. oktober 2018, je po večdnevnih padavinah prišlo do katastrofalnega hudourniškega izbruha Tržiške Bistrice. Na nevarne vremenske razmere je Arso prvič opozoril 27. oktobra zjutraj.
Pričakovani so bili močni nalivi ter sunki vetra. V gorskih predelih je bilo pričakovati sunke do 140 km/h, v Karavankah pa v celotnem padavinskem dogodku tudi do 300 m padavin, za kar je bil izdan rdeči alarm za nevarno vremenske razmere [41]. Okrepljen južni do jugozahodni veter, ki je na območje gorskih pregrad prinašal zelo topel in vlažen zrak je res v naslednjih dveh dneh prispeval h večji količini padavin. Meja sneženja je bila okoli 2500 m nad morjem. V noči na 30. oktober je z juga Slovenijo prešla še hladna fronta, ki je v visokogorju povzročala tudi viharne do celo orkanske sunke.
Zgodaj popoldne 29. oktobra do sredine noči so se pojavljali dolgotrajni ter močni nalivi, ki so potekali izrazito v smeri jug-sever, meja sneženja se je tekom noči spustila za okoli 1000 m. Samo v zadnjih 5 urah je padlo 102 mm padavin, v 24 urah pa 122 mm. Maksimalni pretok je reka dosegla ob pol 1-h zjutraj, ko je na VP Preska le-ta znašal ca. 195 m3/s [33].
4.1 PODATKI O POREČJU
Tržiška Bistrica izvira pod mejnim grebenom z Avstrijo, južno od Košute, na nadmorski višini 1540 m ter se po 27 km toka, zahodno od Naklega, na nadmorski višini 369 m, kot levi pritok izliva v reko Savo. Prispevna površina do izliva znaša 144,4 km2, od tega je nekaj manj kot 3% kraškega območja.
V povirnem delu napravi 750 m višinski padec po strmem gozdnatem območju, ki se bolj izravna pri sotočju v Medvodjah. Tam se ji na levem bregu priključi potok Stegovnik, ki se steka z istoimenskega vrha ter z desne Košutnik, ki priteče z Dolge njive pod Košuto. Na poti proti Jelendolu v dolino tangirajo še številne gozdne grape, večja pritoka sta Zali potok ter v Jelendolu Dolžanka, ki priteče izpod Kofc. V naselju Dolina se ji iz desne pridruži še pritok Kališnik, ki priteče izpod Kala [1, 44].
Slika 211: Prikaz obravnavanega dela porečja (vir: TTN5 SLO)
Slika 22: Prikaz celotnega porečja (vir: Atlas voda, 2021), z rdečno označen obravnavan odsek
V spodnjem delu Doline se po slikovitem slapišču, ki ga tvorijo veliki rečni balvani, spusti skozi Dovžanovo sotesko. Do naselja Čadovlje se njen tok počasi nekoliko umiri, padec pa se spet poveča v območju sotočja z Lomščico, kjer se nahaja tudi večji pregradni objekt MHE Slap. Skozi naselje Slap je reka bolj ali manj regulirana, tudi v območju naravnega slapu, ki ga je reka izoblikovala v pas trših triasnih dolomitov. Dolvodno od Slapu, Tržiška Bistrica v desnem zavoju prispe v mesto Tržič. Na tem mestu je izveden večji kaskadni objekt [44].
Dolina se tu razširi, reka pa je regulirana vse do konca mesta, vključno s sotočjem z njenim največjim pritokom imenovanim Mošenik, ki odvaja vodo z Zelenice in Ljubelja. Pod Tržičem poteka si pot utira po prodnih nanosih, kamor si je po ledeni dobi izdolbla ca. 30-40 m globoko teraso. Tam se nahajajo
Dolina se tu razširi, reka pa je regulirana vse do konca mesta, vključno s sotočjem z njenim največjim pritokom imenovanim Mošenik, ki odvaja vodo z Zelenice in Ljubelja. Pod Tržičem poteka si pot utira po prodnih nanosih, kamor si je po ledeni dobi izdolbla ca. 30-40 m globoko teraso. Tam se nahajajo