ZAKON O ODPRAVI POSLEDIC NARAVNIH NESREČ

Dodeljevanje sredstev proračuna Republike Slovenije za odpravo posledic naravnih nesreč ureja Zakon o odpravi posledic naravnih nesreče. Le ta se izvaja na podlagi programov odprave škode, ki je sicer le ena izmed obstoječih oblik pomoči za sanacijo po naravni nesreči (Slika 20).

Za opravljanje teh nalog vlada imenuje regijske in državno komisijo za odpravo posledic naravnih nesreč. Komisijo sestavljajo predstavniki različnih ministrstev (MOP, MI, MK, MF, MKGP).

Komisija je zadolžena za pregledovanje in potrjevanje programov odprave posledic nesreče,

potrjevanje višine sredstev in njihovo dodeljevanje, kot tudi za samo spremljanje ukrepov. Izdeluje tudi poročila o porabi sredstev ter podaja mnenja o izvedbi programov (8.člen) [47].

Slika 20: Možne oblike pomoči za odpravo posledic naravne nesreče [40]

3.4.1 OCENJEVANJE ŠKODE

Ocenjevanje škode se določa skladno z Uredbo o metodologijo za ocenjevanje škode. V primeru pojava nesreče ima občina 3 dni časa, da pripravi in pošlje pisno obvestilo o nastanku in posledicah naravne nesreče, ki mora vsebovati tudi grafični prikaz prizadetega območja s fotografijami in z grobo oceno škode. Obvestilo naslovi pristojni izpostavi URSZR, ta pa naprej obvesti URSZR. V primeru da se predhodna ocena škode približa mejni vrednosti za dodelitev državne pomoči, ki znaša 0,3 promila načrtovanih prihodkov državnega proračuna, URSZR izda sklep o začetku ocenjevanja škode [31].

Za izdelavo točne ocene škode, občinska komisija za ocenjevanje škode, pozove vse oškodovance naj škodo prijavijo. Le-to se izvede na podlagi predpisanih obrazcev, ki so pripravljeni posebej za oceno škode na kmetijskih zemljiščih, škode v tekoči kmetijski proizvodnji na pridelkih, škode za uničeno stavbo, delne škode na stavbi, škode na gradbeno-inženirskih objektih, škode na živalih, perutnini in ribah, škode na osnovnih in obratnih sredstvih ter oceno izpada prihodka [18]. Komisija na podlagi zbranih obrazcev oceni škodo in jo vnese v aplikacijo za ocenjevanje škode AJDA. Posredovano

oceno škode preverijo še regijske in državna komisija, ki jo pošlje Vladi Republike Slovenije. Če škoda naravne nesreče presega 0,3 promila načrtovanih prihodkov državnega proračuna, vlada Ministrstvu za okolje in prostor naloži, da pripravi program sanacije [31]. Na Ministrstvu za okolje in prostor je za te naloge zadolžen Direktorat za vode in investicije, oz. Sektor za zmanjševanje posledic naravnih nesreč, ki deluje v okviru direktorata [4]. Program sanacije za škodo na kmetijskih pridelki pripravi Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Občinsko komisijo za ocenjevanje škode imenuje župan, regijsko oz. državno komisijo pa Vlada Republike Slovenije [30].

3.4.2 DODELITEV SREDSTEV ZA ODPRAVO POSLEDIC NARAVNE NESREČE

Sredstva se podeljujejo na podlagi vloge za dodelitev sredstev za odpravo posledic naravnih nesreč, ki mora biti izdelana skladno s Pravilnikom o vsebini in obliki vloge za dodelitev sredstev za odpravo posledic naravnih nesreč (Uradni list RS, št. 103/05). Le ta mora med drugim vsebovati podatke o naslovu objekta, ID dela objekta, letu gradnje, vrsti objekta, neto površini, lastniških razmerjih, predlogu obnove ter višini sredstev potrebnih za obnovo itd. [47].

Način izračuna sredstev za odpravo posledic naravnih nesreč na objektih in stanovanjih ter višine hipotekarnih sredstev za obnovo stanovanj se določi skladno z Uredbo o dopolnitvah Uredbe o načinu izračuna višine sredstev za odpravo posledic naravnih nesreč na objektih in stanovanjih ter višine hipotekarnih sredstev za obnovo stanovanj (Uradni list RS, št. 95/10)

Višina sredstev za odpravo posledic nesreč se določa na podlagi programa odprave posledic nesreče, za posamezne naravne nesreče za vsako proračunsko leto posebej. Sredstva se financirajo iz proračunskih sredstev namenjenih vzdrževanju stvari v državni ali občinski lasti ter iz sredstev državne proračunske rezerve. Za odpravo posledic na stvareh v lasti občine, mora svoja sredstva zagotoviti tudi občina (10.člen) [47].

Upravičenost do sredstev za odpravo posledic naravne nesreč potrdi vlada, Ministrstvo za okolje pa ima nato tri mesece časa, da vladi predloži v obravnavano program odprave posledic naravne nesreče (12.člen) [47]. O uporabi sredstev proračunske rezerve, ki presega višino 2% le-te, mora skladno z ZJF, odločati Državni zbor Republike Slovenije, in sicer s posebnim zakonom [40]. To ne velja le za izjeme, ki jih predvideva 17. člen ZOPNN.

3.4.3 PROGRAM ODPRAVE POSLEDIC NARAVNE NESREČE

S programom odprave posledic se določi vrsta in število stvari in objektov, ki jih je treba obnoviti ali zgraditi in oceni višino potrebnih sredstev za njihovo izvedbo ter faznost izvedbe. Predvidi se tudi akterje izvrševanje nalog vzdrževanja sistema opazovanja območja (če je to potrebno), vzdrževanja interventnih ukrepov ter izvajanja preostalih nujnih del, izdelave strokovnih podlag in raziskav za predpis o določitvi ogroženega območja, izdelave ustreznih prostorskih aktov za odpravo posledic, izdelave projektov za sanacijo ter izvajanja preostalih ukrepov iz programa (13. člen) [47].

Dodelitev sredstev za odpravo posledic je opredeljena v 15 - 21. členu. Sredstva se občini dodelijo, če je za ustrezne namene (upoštevaje predpise s področja javnih financ) v tekočem letu že porabila svoje proračunske rezerve oz. jih je porabila v višini 1,5% prihodkov proračuna v letu. Sredstva se torej dodeljuje osebam javnega prava, pravtako pa tudi osebam zasebnega prava, kjer pa je udeleženost

države pri sofinanciranju nekoliko manjša (30 – 60%) (20 in 23. člen). Ne glede na navedene pogoje dodeljevanja sredstev, je do dodelitve sredstev upravičen lastnik posebnega objekta, kot so kulturni spomeniki, objekti, ki se nahajajo na območju naravnih vrednot oz. zavarovanih območij (21. člen) [47].

Višina in upravičenost do dodeljenih sredstev je za različne škodne primere in različne lastniške situacije ter rabo in pomen objektov obravnavana v 22. – 29. členu, pri čemer je poudarjeno, da so sredstva namenjena le uporabi za vzpostavitev stanja, kakršno je bilo pred nastankom naravne nesreče (22. člen) [47]. Občina je zadolžena obnovo objektov GJI lokalnega pomena, ki so v njeni lasti ter za izvedbo geotehničnih ukrepov zaradi varstva stvari in nakup in komunalno ureditev stavbnih zemljišč za nadomestitev objektov [28].

Občina mora v ta namen izdelati sanacijske elaborate ter predati izpolnjene tabelarne preglede poškovanih objektov. Tabelarni pregled mora vsebovati podatke o imenu objekta, njegovi ID številki, višine škode ter o prehodno dodeljenih sredstev za interventna dela na plazovih, o predlogu porabe sredstev občinskega in državnega proračuna. Definirati je potrebno tudi prioriteto posameznih ukrepov. Sanacijski elaborati vsebujejo zapisnik o oceni škode, lokacijo, popis že izvedenih del ter del za izvedbo, kot tudi fotografije poškodovanih in že saniranih objektov ter navedbo virov financiranja.

Občina naroči tudi izdelavo ustrezne projektne dokumentacije. Za enostavnejše posege zadostujejo elaborati, sicer je potrebna izdelati projektno dokumentacijo DGD ali PZI. K projektni dokumentaciji je potrebno pridobiti pozitivno mnenje recenzijskega poročila. Ob izpolnjevanju vseh zgoraj naštetih pogojev ter zagotovitvi gradbenega nadzora, občina odda vlogo za pričetek postopka odprave posledic naravne nesreče, MOP pa pripravi pogodbo za sofinanciranje. Obvezne priloge ob izplačevanju sredstev so dokazila o uporabi sredstev občinske proračunske rezerve te dokazila o nakazilu sredstev proračuna RS (računi in potrjene situacije) ter projektna dokumentacija PID, kadar gre za sanacijo plazov oz. je le-ta zajet v popisu del [28].

V praski se izdelujejo tudi predhodni delni programi za sanacijo, ki jih ZOPNDN ne omenja. Po pojasnilih MOP-a se le-ta pripravlja, ko je nujno potrebno zagotoviti sredstva za ponovno vzpostavitev gospodarske javne infrastrukture ter preprečitev še večje škode. Programa se v samem bistvu ne razlikujeta, razen v tem, da predhodni delni program še ne vsebuje podatka o končni višine škode [40].

3.4.4 VODNA INFRASTRUKTURA

Gradnja in obnova objektov vodne infrastrukture zaradi preprečitve širjenja posledic naravnih nesreč je v javno korist (50. člen). Zakonska podlaga za gradnjo takih objektov so državni prostorski akti ali izvedbeni prostorski akti lokalnih skupnosti (51. in 52. člen). V programu odprave posledic naravne nesreče se po potrebi določi ogroženo območje, za katerega se predpiše pogoje ter omejitev v zvezi z graditvijo objektov, ki so lahko različni glede na določene stopnje ogroženosti ter izven njega izvede nadomestne objekte (49. člen). Pri gradnji GJI državnega pomena na vplivnem območje naravne nesreče je možno izvesti razlastitev nepremičnin (54. člen) [47].

3.4.5 PRIDOBITEV DOVOLJENJ

Gradnja, ki se izvaja za potrebe odprave posledic naravnih nesreč, se izvaja v skladu z Gradbenim zakonom. Skladno s tem zakonom potekajo tudi postopki za pridobitev gradbenih in uporabnih

dovoljenj. Pri tem zakon navaja, da je gradnja in izdaja dovoljenj za potrebe odprave posledic naravnih nesreč, v javno korist (55. člen) [47].

3.4.5.1 GRADBENO DOVOLJENJE

Zakon predvideva, da objekti, ki se gradijo za odpravo posledic nesreč, nimajo vplivov na okolico, z izjemo objektov, za katere predpisi v zvezi z varstvom okolja, zahtevajo izvedbo presoje vplivov na okolje zaradi emisij energije ali snovi v okolje (58. člen) [47].

Ne glede na določbe GZ za spremembo namembnosti, ki jo opredeljuje program odprave posledic nesreče, gradbeno dovoljenje ni potrebno, ampak zadostuje lokacijska informacija, iz katere izhaja, da je takšna spremenjena raba v skladu z izvedbenim prostorskim aktom (58. člen) [47].

3.4.5.2 SKLADNOST Z IZVEDBENIM PROSTORSKIM AKTOM

V 60. členu je določeno, da je gradnja, ki se financira ali sofinancira za odpravo posledic nesreč, v skladu z izvedbenim prostorskim aktom, če se nahaja na prizadetem območju in je lokacija takšne gradnje neposredno dostopna z javne ceste ali pa če izpolnjuje pogoje, ki so v skladu z GZ, predpisane za nadomestno gradnjo [47].

3.4.5.3 OPROSTITEV PLAČILA KOMUNALNEGA PRISPEVKA

V 61. členu zakona se za gradnjo novih objektov, ki se financirajo oz. sofinancirajo iz sredstev za odpravo posledic naravnih nesreč, predvideva oprostitev plačila komunalnega prispevka in drugih stroškov. Neplačani komunalni prispevki pa se štejejo za namensko plačilo lastnih sredstev občine za izvajanje ukrepov odprave posledic nesreč [47].

3.4.5.4 UPORABNO DOVOLJENJE

V 63. tega zakona je opredeljen postopek izdaje uporabnega dovoljenja, ki narekuje da mora investitor pri upravnem organu, ki je izdal gradbeno dovoljenje, v najkrajšem možnem času, vložiti zahtevo za izdajo uporabnega dovoljenja. Zahtevi je potrebno priložiti izjavo projektanta in vodje nadzora, da je gradnja izvedena skladno s predpisi ter geodetski načrt izvedenega stanja [47].

Upravni organ uporabno dovoljenje izda brez prej opravljenega tehničnega pregleda, razen če tako zahteva nosilec izvajanja ukrepov oz. upravičeni investitor (63. člen) [47].

3.4.6 IZVAJANJE DEL IN NADZOR

V 62. členu je opredeljeno da se pri gradnji, ki se financira ali sofinancira iz sredstev za odpravo posledic nesreč, šteje da se takšna gradnja izvaja kot gradnja v lastni režiji [47]. Ta ureditev je z vidika uresničevanja lokalnih potreb lahko koristna, obenem pa se pogosto izkaže tudi kot problematična, saj takšen nosilec izvajanja ukrepov nima nujno potrebnega strokovnega znanja in izkušenj za sodoben interdisciplinaren, strateški in celovit pristop h odpravi posledic naravnih nesreč. Le-ta je tako predvsem odvisen od kakovosti dela in sodelovanja med investitorjem, projektantom, izvajalcem ter nadzornikom gradbenih del, ki ga pravtako zagotovi nosilec izvajanja ukrepov odprave posledic naravnih nesreče. S tem so praktično vse izvedbene naloge in odločitve za izdelavo sanacije prenešene na investitorja (nosilca izvajanja ukrepov), kar pomeni, da se je država v večji meri odrekla bolj strateškemu (interdisciplinarnemu in celostnemu) pristopu h reševanju posledic nesreč.

3.4.7 POROČANJE IN NADZORSTOVO

Ministrstvo za okolje in prostor po izvedbi del vladi predloži poročilo o izvedbi programa odprave posledic nesreče (64.člen) [47]. Za nadzor skladnosti uporabe sredstev za odpravo posledic nesreč zakon predvideva inšpekcijski nadzor upravičencev, ki ga izvajajo inšpektorji Ministrstva za okolje in prostor. (65. člen) [47].