(foto: Občina Tržič, 2018) Slika 67: Četrti cestni usad, ki se je pojavil tik pod Dovžanovim mostom (foto: Občina Tržič, 2018)
Celoten odsek soteske je tudi kritično ogrožen pred padajočim kamenjem. Že izvedeni varovalni objekti, kot so jeklene podajno-lovilne ograje ter enostavne lovilne palisade nad cesto so bile tekom ujme zaradi sprožitve kamnitega materiala še dodatno napolnjene, nekateri objekti so bili že kritično zapolnjeni in poškodovani (Slika 68).
Slika 68: Popolnoma zapolnjena lahka lovilna palisad tik nad tunelom (foto: D. Durjava, 2018)
[15.2] Na desnem bregu je brežina večinoma naravna (deloma zemljata, deloma raščena skala in balvani), z izjemo dveh lesenih kašt na dolvodnem odseku (pri malem tunelu). Pot je na tem odseku ogrožena pred preplavitvijo, zato jo je deloma odneslo ter poškodovalo obstoječi leseni kašti (ohranila se je le dolvodna polovica kašte tik nad malim tunelom) (Slika 69).
Slika 69: Poškodbe geološke učni poti na desnem bregu Dovžanove soteske (foto: Občina Tržič, 2018)
[15.3] Poškodovan in kritično spodjeden je bil tudi (Dovžanov) most, ki po desnem bregu po makadamski cesti vodi do naselja Na jamah (Slika 70). Njegova stara kamnitobetonska opornika temeljena na skalnih osamelcih in desnobrežni krilni kamniti suhozid sta bila močno dotrajana. Na desnem bregu je most zaradi neugodnega natoka (ozko grlo) prelilo. Niveleta se je v mostni utesnitvi
ter dolvodno od nje močno poglobila, zaradi česar se je na levem bregu pojavil tudi cestni usad (Slika 71). V odsluženem stanju sta bili tudi jekleno-lesena konstrukcija ter lesena obloga, ki sta bila ob ujmi dodatna poškodovana.
Slika 70: Premostitev tik pod slapiščem (t.i. Dovžanov most) (foto: Občina Tržič, 2018)
Slika 71: Poglobitev nivelete ter pojav (petega) cestnega usada dolvodno (foto:
Občina Tržič, 2018)
[16] Znamenito slapišče (Slika 72) z velikimi rečnimi balvani, iz značilnih srednje in zgornjepermske kamnin (kremenovi peščenjaki, konglomerati, trbiška breča in apnenci) je med ujmo močno preuredilo. Premestilo je celo nekatere velike balvane, struga se je poglobila in mestoma razširila, na bregovih so se ponekod v naravnih brežinah pojavile lokalne zajede oz. manjši usadi. Zaradi naštetega je tok čez slapišče ob nižjih pretokih sedaj nekoliko bolj razvejan, pojavili so se tudi nekateri novi tolmuni.
Slika 72: Slapišče v Dovžanovi soteski
Nad slapiščem, na območju naselja z ledinskim imenom Na jamah so se na 4 mestih pojavili cestni usadi.
[17] Prvi se je zgodil nasproti hiše s hišno št. Dolina 2, kjer je levi breg v podslapju balvanov delno izgubil podporo v peti in v spodnjem delu spolzel (Slika 73). Nasproti hiše s hišno št. Dolina 3 je poškodovalo naravno brežino ter gorvodno levobrežni kamnitobetonski zid, naknadno podzidan s kamnito zložbo v betonu, ki ga je ponovno spodkopalo in delno odneslo (Slika 74). Zatrpalo je tudi škatlast prepust manjšega levega hudourniškega pritoka, ki je sicer ostal v solidnem stanju, poškodovana je bila predvsem brežina pod iztokom.
Slika 73: Dolvodni usad v naselju Na Jamah (skrajno gorvodni del slapišča na levem bregu) (foto: Ž. Jeriha, 2018)
Slika 74: Drugi usad v naselju Na Jamah (foto:
Občina Tržič, 2018) (foto: Ž. Jeriha, 2018)
[18] Gorvodno je na dveh mestih poškodovalo in delno spodjedlo tudi starejši močno obraščen ter mestoma napet suhi kamniti zid dolžine ca. 25 m (Slika 75). Na najglobljem dolvodnem delu, so bila na globini ca. 7 m, v podslapju masivnih balvanov spodkopana temeljna tla (Slika 76). Zaradi preplavitve ceste je bila uničena tudi asfaltna obloga ter kamnitobetonski zid ročne pozidave na vkopni brežini ceste.
Slika 75: Poškodovan suhi kamniti zid (foto:Ž.
Jeriha, 2018)
Slika 76: Že saniran spodkopan temelj v podslapju masivnih balvanov (foto: G.Ivnik Dujovič, 2021)
[19] Močno poškodovana je bila tudi naravna brežina na desnem bregu (Slika 77), kjer je med drugim odneslo del temeljnih tal skednja ob hiši s hišno št. Dolina 4. Ta je posledično visel v zraku in je bil tik pred porušitvijo.
Slika 77: Erodirana desna brežina v naselju Na Jamah
[20] V ostrem levem zavoju proti Dolini, je strm pritok z grobimi nanosi povzročil zasutje premostitve (Slika 78). Gre za izjemno erodibilen in relativno močan pritok, ki priteka s Kušpegarjevega plazu.
Njegova premostitev je izvedena z AB škatlastim prepustom dimenzij 3/4m, z vertikalno vklesanim vtokom. K zasutju je močno pripomogel še en škatlast prepust, ki se nahaja tik pod njim in sega le nekje do polovice njegove svetle višine. Ta služi dostopu do stanovanjskih objektov na desnem bregu Tržiške Bistrice pod Borovo pečjo.
Ob izbruhu hudournika sta bila, ob odsotnosti uvajalnega objekta, oba cestna prepusta popolnoma zasuta. Zamašitev prepustov je povzročila obtekanje vode (Slika 79) in odlaganje grobih nanosov na cesti, pri čemer sta bila močno poškodovana cesta ter podporni kamnitobetonski zid na vkopni brežini.
Z masivnimi balvani je bil zapolnjen tudi sam hudournik. Tik pod njim se nahaja še manjša hudourniška grapa, ki je pravtako zamašila in poškodovala cestni prepust premera 50cm.
Slika 78: Zasutje dvojnega prepusta (foto: Občina Tržič, 2018)
Slika 79: Obtekanje prepustov dolvodno po cesti (foto: Občina Tržič, 2018)
[21] Dovozna cesta dolvodno od prepusta premošča še Tržiško Bistrico (Slika 80). Premostitev je močno poškodovalo. Podporni krilni zid na desni dolvodni strani je bil zaradi prelivanja skoraj popolnoma odnešen, razgaljena je bila komunalna napeljava ter spodjedeni in poškodovani temelji na obeh straneh (Slika 81).
Slika 80: Premostitev pod pregrado (foto: Občina Tržič, 2018)
Slika 81: Odnešeno desno krilo (foto: Občina Tržič, 2018)
[22] Na odseku med mostom in manjšim slapiščem tik pod zgornjim delom Doline niveleto stabilizirata dve starejši zaplavno ustalitveni pregradi, višin 6 m ter vmesni novejši ustalitveni prag.
Kljub temu je odsek zaradi velike razgibanosti (večji balvani, strm, zavit potek struge), pri čemer sta intenzivno erozijsko ogroženi strmi hribini na obeh bregovih, še vedno ekstremno nestabilen. Desni breg na odseku predstavlja potencialno območje splazitve, levi breg pa območje Kušpegarjevega plazu, kjer prihaja do več tipov pobočnih premikanj, od manjših površinskih splazitev do drobirskih in blatnih tokov v grapah ter do počasnega lezenja v zgornjem delu plazu [33] (Slika 82). V času poplav so bili vsi trije stabilizacijski objekti močno poškodovani.
Slika 82: Območje plazenja v Dolini [33]
Pri spodnji pregradi (Slika 83) je dodatno poškodovalo predvsem krono, ki je delno odneslo. Delno razbito je tudi podslapje. Pri vmesni ustalitveni pregrad je delno porušilo in na desni strani spodkopalo podslapje (Slika 84). Močno poškodovana je bila tudi desna brežina dolvodno. Gorvodna pregrada je imela praktično uničeno podslapje. Zaradi preteklih nepooblaščenih posegov v pregrado pa je se tok tudi kritično zajedal za levim krilom (ob skali) mimo pregrade (Slika 85).
Slika 83: Spodnja pregrada nad slapiščem, krona že sanirana (foto: G.Ivnik Dujovič, 2021)
Slika 84: Saniran vmesni ustalitveni prag ter desna brežina dolvodno (foto: G.Ivnik Dujovič, 2021)
Slika 85: Pogled iz zraka na zgornjo pregrado (foto: G.Ivnik Dujovič, 2020)
Med zgornjo veliko pregrado ter vmesnim ustalitvenim pragom so se sprožili tudi trije obsežni zemeljski usadi.
[23] Zaradi velike poglobitve nivelete so se sprožili večji zemeljski usadi (Slika 86) med vmesnim ustalitvenim pragom ter gornjo pregrado, od tega sta dva nastala na desnem bregu, največji, že prej obstoječ usad na levem bregu pa se je dodatno povečal, saj je spodkopalo in odneslo leseno kašto v peti brežine. Na odseku so bili dobro vidni pomiki ceste, pod cesto pa tudi večji odlomni robovi, ki pa so bili že kmalu zasuti. Na desnem bregu je usad v vrhu odnesel del peš poti, ki vodi mimo hiše s hišno št. Dolina 9 in je včasih predstavljala glavno pešpot (ter predstavlja naravno nadaljevanje geološke učne poti) v Dolino. V takšnem stanju vse bolj ogroža tudi hišo.
Slika 86: Trije zemeljski usadi na razgibanem poteku struge na odseku med vmesnim ustalitvenim pragom in drugo pregrado (foto: G.Ivnik Dujovič, 2020)
Potek struge v zgornjem delu gručasto poseljene Doline je bolj položen, dolina se tudi nekoliko odpre.
Nekaj hiš se nahaja v bližini vode, večinoma na robu poplavne ravnice, ostale pa segajo višje po pobočjih.
[24] Pri premostitvi, ki vodi v zgornji del Doline (Slika 87) so bili posebej poškodovani oporniki in krilni zidovi, ki se nadaljujejo v visoke oporne zidove ceste. Betonski oporniki so bili mestoma močneje korodirani in razpokani, na zidanem delu je prišlo do izpada posameznih kamnov. Niveleta pod mostom je bila kritično poglobljena (mestoma več kot 1 meter), desnobrežni zid je bil na celotnem poteku spodkopan (Slika 89). Pri tem so bili delno ogroženi tudi objekti nad strugo.
Slika 87 in 88: Podporniki premostitve so bili v slabem stanju (levo), premostitev je bila spodkopana, pravtako dolvodno desnobrežno zavarovanje (desno) (foto: Občina Tržič, 2018)
Slika 89: Poglobljena in razgibana struga tik pod mostom, ca.50 m nižje se že nahaja zgornja ustalitvena pregrada
[25] V območju pritoka Kališnika so se pojavile zajede v naravnih brežinah. Šuštarjev most oz. ploščo mostu je v celoti odneslo (Slika 9190), ostala sta le labilna betonska podporna zidova. Dodatne zajede so se pojavile tudi na levi naravni brežini pod mostom.
Slika 90: Močno poškodovan ustalitveni objekt pred iztokom Kališnika
Slika 91 in 92: Odnešena premostitev (levo), sledi ujme na poplavljenih obrežnih ravnicah (desno) (foto: Občina Tržič, 2018)
Naslednjih 300 m cesta in vodotok potekata relativno v premi, v orientaciji JZ-SV, dokler se v bližini Lenartove domačije dolina ponovno ne zoži in zavije, cesta pa ponovno prečka strugo. Na območju te
premostitve (Slika 93) je prišlo do dodatnih poškodb betonov, spodkopalo je tudi temelje premostitve ter poškodovale obe brežini dolvodno. Most je prelilo.
Slika 93: Most pod Lenartovo domačijo, pogled dolvodno (foto: Jošt Sodnik, 2020)
[26] Okrog Lenartove domačije, najbolj gorvodne hiše v Dolini (hiša s hišno št. Dolina 31), Tržiška Bistrica napravi daljši levi ovinek, v katerem preusmeri tok za ca. 120°. Celotna zunanja brežina v ovinku je bila odnešena, voda je prestopila oba bregova in na širšem območju travnika ter okoli hiše odložila debelo plast plavin. Odneslo je tudi leseno brv, ki se je nahajala v bližini hiše.
Pot od Lenartove domačije do Jelendola poteka v ozkem koridorju doline. Na vmesnem delu cesta tudi prečka vodotok.
[27] Na dolvodnem odseku (pod mostom), kjer je prišlo do precejšne poglobitve struge je voda odnesla 60 m odsek cestne brežine iz kamnite zložbe. Najbolj kritičnih je bilo spodnjih 20 m (Slika 94).
Slika 94 in 95: Območje tik pod mostom (levo), odnešen odsek kamnite zložbe (desno) (foto: Občina Tržič, 2018)
[28] Precej poškodb se je pojavilo tudi pri premostitvi iz trapezne armiranobetonske konstrukcije.
Posebej poškodovana je bila leva brežina pod mostom, ki jo je ob krilnem zidu huje spodjedlo (Slika 96). Plavine in plavje so uničile tudi jekleno varovalno ograjo ter poškodovale betone (Slika 96).
Slika 96 in 97: Lesene naplavine na mostu po ujmi (levo), spodjedena leva brežina pri prelitju (desno) (foto: Občina Tržič, 2018)
[29] Prvih 30 m kamnitobetonskega zidu nad mostom je ostalo dokaj ohranjenih, v manjši meri so iz lica izpadli posamezni kamni. Gorvodni del zidu pa je bil močno napokan ter zaradi poglobitve struge in/ali odnešenih temeljev mestoma opazno poseden, ogrožena je bila njegova globalna stabilnost (Slika 98). Poškodovana je bila tudi naknadno izvedena betonska krona, s katero je bil nadvišan. Na gorvodni strani, pod skalno pečino, kjer se zid zaključi z navezavo na večjo skalno samico, je ostal stabilen (Slika 97, 98).
Slika 98 in 99: Stanje tik za desnim ovinkom, vidna tudi skalna čer (levo), pogled dolvodno proti mostu (desno) (foto: Občina Tržič, 2018)
4.3.4.4 ODSEK 4 - JELENDOL
Ob prihodu v Jelendol se oster levi zavoj, delno vklesan v skalo, prevesi v daljši desni zavoj.
[30] Tam obrežno zavarovanje predstavlja novejši kamnitobetonski zid, ki je dolvodno navezan na večjo skalno samico (Slika 100). Zid je z ostal v solidnem stanju, v slabem stanju je bila le betonska krona. Gorvodnih 30 m zidu starejše izvedbe, zidanega iz kamna v cementni malti z naknadno izvedeno podaljšano betonsko peto ter nadvišanega z betonsko krono, je poškodovalo predvsem na območju stika s temeljem, kjer je prišlo do izpadanja kamnov (Slika 100).
Slika 100 in 101: Stanje po ujmi na levem ovinku (levo), levi ovinek se preveša v desnega (skalna samica vidna na območju naplavljene smrekice) (desno) (foto: Občina Tržič, 2018)
Struga Tržiške Bistrice na območju Jelendola poteka po južni strani doline v nekaj manjših neizrazitih krivinah.
[31] Tik nad dolvodnim zavojem se nahaja manjši desni pritok, ki priteka iz pobočja na območju Makuž (Slika 102). Pritok je strugo in prepust popolnoma zasul s plavinami, prepust pri tem ni bistveno poškodovalo [24].
Slika 102: Že (interventno) očiščen pritok z Makuž (foto. R.Galić, 2019)
[32] V (blagi) konkavni krivini nad prepustom je na dolžini ca. 65 m odneslo naraven oz. obrasel odsek brežine (Slika 103).
Slika 103: Odnešen odsek naravne brežine, na sliki že prikaz interventnega zasutja brežine (foto.
R.Galić, 2019)
[33] V konveksni krivini se nahaja betonski prepust, ki odvaja viške z ribnika. Ribnik, ki se napaja iz več manjših izvirov nad njim, je med neurjem popolnoma zasulo. Vtočni jašek prepusta je razpadel, poškodovan je bil tudi prepust (Slika 104). Iztočni objekt v strugi Tržiške Bistrice je odneslo (Slika 105). V solidnem stanju je ostala le kamnitobetonska kineta, ki dovaja vodo iz ribnika v prepust [24].
Slika 104: Pogled na ribnik in že obnovljen prepust iz ribnika (foto: G.Ivnik Dujovič, 2021)
Slika 105: Poškodovan izpust iz ribnika (foto. R.Galić, 2019)
[34] Na dolžini nekaj več kot 200 m gorvodno do sotočja z Dolžanko, Tržiška Bistrica poteka v daljši blagi S-krivini. Tu je na cestni strani v obeh konkavah prišlo do usada naravne brežine. Prvi usad se je pojavil pod stabilizacijskim pragom, na dolžini ca. 15 m (Slika 106). Gorvodni usad se je pojavil na vmesni prekinitvi zidov, kjer je verjetno nekoč potekal dostop v strugo (Slika 105). Kamnita zložba in betonski zid sta ostala v dobrem stanju. Na zaključku zidu, kjer je izveden kamnitobetonski stabilizacijski prag je bilo delno porušeno desno krilo podslapja [24].
Slika 106 in 107: Odnešena brežina pod stabilizacijskim pragom (levo), gorvodni usad (denso) (foto.
R.Galić, 2019)
[35] Na vrhu vasi na severni strani v dolino priteče močan in prodonosen hudourniški pritok, imenovan Dolžanka (Slika 108). Pritok ima tik nad vasjo zelo strm potek, struga pa je utesnjenja in poteka ob makadamski cesti, ki vodi proti Kofcam. V gornjem toku je strugo poglobilo in razširilo. V naselju, na območju dvojne premostitve, pa jo je popolnoma zasulo (Slika 108) na celotni dolžini do sotočja, plavine pa je nato odlagalo še po večjem zemljišču na levem bregu ter po cesti in ob hišah na desnem bregu (110). Dolžanka je tako že na povsem gorvodnem delu Jelendola poplavljala ter nekontrolirano odlagala material, še preden je bregove prestopila Tržiška Bistrica. Vse skupaj je bilo poplavljenih 32 gospodinjstev ter privatna ribogojnica [28].
Slika 108 in 109: Pritok Dolžanke izpod Kofc (levo), pritok Dolžanke v dolino (desno viden Bornov grad) (foto: Občina Tržič, 2018)
Slika 110 in 111:Popolna zamašitev dvojnega mostu, preusmeritev toka na cesto (levo), tok po cesti je povzročil razdejanje dolvodno (desno) (foto: Občina Tržič, 2018)
4.4 INTERVENCIJSKA DELA
Potek intervencijskih povzemamo po članku, ki ga je za revijo Ujma, spisal Peter Rotar, v imenu Štaba Civilne zaščite Občine Tržič [41]. Podrobnejši opis po dnevih je objavljen tudi v Generalnem poročilu o dogodkih in aktivnostih v Občini Tržič – Ujma Jelendol 2018, ki ga je pripravil Štab CZ Občine Tržič.
Intervencijska dela so potekala do 10. novembra 2019, ko je bila na odseku Slap-Jelendol vzpostavljena zasilna prevoznost. Intervencijo je vodil štab Civilne zaščite Občine Tržič, ki mu je pomagal Regijski štab CZ Gorenjske regije s tehnično reševalno enoto. Pri izvajanju ukrepov je sodelovalo 9 lokalnih prostovoljnih društev, 5 prostovoljnih gasilskih društev s sosednjih gasilski zvez, Komunalno podjetje Občine Tržič, Dežurna gorska reševalna služba Tržič, Rdeči Križ Tržič, pogodbeni delavci, koncesionar vodne infrastrukture ter številni prostovoljci in krajani sami. Pri soočanju s posledicami naravne nesreče so krajani izkazali izjemno sosedsko solidarnost [41].
Na nevarne vremenske razmere je Arso prvič opozoril 27. oktobra zjutraj. Civilno zaščito Občine Tržič je bila tako na dan ujme že aktivirana, popoldne pa tudi prisotna na terenu, ko je nadzirala občinsko infrastrukturo v primeru napovedanega vetroloma, ki pa v dolini Tržiške Bistrice ni bil preveč problematičen. Opravile so se tudi kontrole stanja protipoplavnih vreče, folij ter izvedlo obveščanje za pripravljenost pogodbenikov ter obveščanje prebivalcev preko Radia Gorenc. Večje težave so se zaradi močnih nalivov začele pojavile okoli 21-ure in so vztrajale tekom noči na torek [33,41].
Najbolj dramatična je bila porušitev stanovanjske hiše družine Dovžan na vrhu Cankarjeve ceste, s katere so se stanovalci h sreči še pravočasno umaknili. Po upadu nivoja vode na Cankarjevi cesti je PGD Tržič pričel z odstranjevanjem naplavin, črpanjem vode iz objektov ter na koncu še s praznjenjem in čiščenjem kleti. Pri tem so na pomoč prispela še PGD Podnart, Kropa, Radovljica, Lancovo in Zabreznice. Sprva popolno, nato delno zaporo ceste je zagotovila Komunala Občine Tržič.
Komunalno podjetje je z nasutjem peska zasilno omogočila tudi pohodnost zablatenih površin med bloki. Slovenska vojska, Rdeči križ ter posamezni prostovoljci so prizadetim stanovalcem priskrbeli razvlaževalce prostorov [41].
Civilna zaščita je vzpostavila neposredno komunikacijo z lokalnim jelendolskim PGD, potem ko jim je nekaj pred drugo uro zjutraj uspelo vzpostaviti radijsko zvezo. Pri tem so sporočili, da poškodovanih med ujmo ni bilo, bolj natančnih ocen o stanju infrastrukture pa še ni bilo mogoče podati. Zgodaj zjutraj so pričeli s čiščenjem dostopov do hiš ter krenili s prečrpavanjem vode iz objektov. S svojo gradbeno mehanizacijo in z delom sta pomagala tudi dva domačina. [41]
Medtem je štab Civilne zaščite Občine Tržič za podporo pri reševanju ljudi in premoženja zaprosil še regijski štab Civilne zaščite za Gorenjsko. Slovenska vojska je za lažjo oceno stanja, dostavo osnovnih potrebščin ter agregatov za proizvodnje elektrike, zagotovila helikopterski prevoz. Z njim je prispel tudi dežurni delavec Elektra Gorenjska, ki je vzpostavil zasilno distribucijo električne energije v vasi.
Mnogi prebivalci, drugi posamezniki ter Karitas so hrano in ostale potrebščine darovali na zbirnih mestih. Helikoptrska dostava hrane in goriva je bila v naslednjih dneh še dvakrat izvedena.
Poskrbljeno je bilo tudi za oskrbo občutljivega dela prebivalstva ter odrejeno prekuhavanje vode iz vodovodnega omrežja ter opravljen pregled kanalizacijskih vodov, kjer ni bilo ugotovljenih izlivov.
Boljšo radijsko zvezo med štabom in Jelendolom je s postavitvijo mobilnega repetitorja v Lomu zagotovila ekipa GRS Kranj. Pregled trase ceste je opravila DGRS Tržič, ki je preš krenila proti Jelendolu in tekom dneva štabu CZ predala temeljito poročilo stanja na terenu. [41]
Organizirali so se tudi prebivalci Jelendol, ki so v prostorih gasilskega društva organizirali krizni štab krajevne skupnosti, ki je pomagal udejanjati in sooblikovati ukrepe CZ. V prostorih so vzpostavili začasno trgovino. Zaradi daljšega trajanja intervencije (12 dni) je CZ začasno vzpostavila transport pošte ter delavcem po potrebi izdajala potrdila o odsotnosti z delovnega mesta zaradi naravne nesreče.
Za šolarje je bil organiziran prevoz do Dovžanove soteske, od tam naprej pa spremstvo preko neprevoznega dela trase, kjer jih je čakal nadaljni prevoz [41].
Zaradi prevelikega obsega interventnih del (tudi na povodju Lomščice, ki ni obravnavan v sklopu tega dela) je bila potrebna pomoč pogodbenih delavcev. Ker dostop do vasi s kakršnokoli mehanizacijo po glavni cesti ni bil mogoč, so se le-ti morali prebiti po pravtako močno poškodovanih gozdnih cestah iz Jelendola in Podljubelja, za kar so potrebovali dva dni. Iz Kranja je na pomoč prispela tudi tehnično reševalna enota Civilne zaščite Gorenjske regije. Le-ta je prispevala delovno silo ter enega nakladača in vozilo Unimog. Nadaljnjih pet dni je trajala kompletna vzpostavitev interventih poti za terenska vozil [41].
Interventna dela na vodotoku, ki so zajemala zagotovitev pretočnosti ter sanacijo cestnih usadov na odseku Slap-Jelendol, je izvedel koncesionar za vzdrževanje vodotokov na območju Zg. Save, VGP Kranj d.d. [41]. Sanacija cestnih usadov je bila izvedena z zasipom zajed ter izvedbo masivnih zložb iz kamna v betonu. V okviru intervencije je bil izveden še zasilni prag pod močno spodkopano levobrežno KB zložbo pod brvjo ter interventno obložen zemeljski usad dolvodno.
Intervencijska dela so ovirali številni pohodniki, ki so si hodili ogledovat območje. Celotna intervencija je trajala 12 dni. Za red je sicer skrbela policija, ki je morala enkrat tudi ukrepati zaradi
Intervencijska dela so ovirali številni pohodniki, ki so si hodili ogledovat območje. Celotna intervencija je trajala 12 dni. Za red je sicer skrbela policija, ki je morala enkrat tudi ukrepati zaradi