4 VISOKE VODE NA TRŽIŠKI BISTRICI V OKTOBRU 2018
4.3 ANALIZA STANJA INFRASTRUKTURE PO POPLAVAH
4.3.3 POVZETEK STANJA PO POPLAVAH NA OBRAVNAVANI TRASI
Na obravnavanem odseku Slap – Jelendol (Slika 26) je Tržiška Bistrica izrazito hudourniškega značaja, dolvodno od naselja Slap pa že prehaja v svoj ravninski del. Tam je bilo problematično predvsem prelivanje med objekti in na cesto, pri čemer se je odložilo ogromno materiala, kot je mulj, večji prodniki in skale, leseni hlodi, smeti, celo ribji živelj. Zaradi manjšega padca in regulirane struge je bil ta odsek z vidika škode na objektih vodne in cestne infrastrukture bistveno manj kritičen in ga v sklopu tega dela ne bomo obravnavali.
Slika 26: Obravnavan odsek, označen z modro (vir: Google earth, 2021)
Slika 27: Pregledna situacija obravnavanega odseka ceste, risbe G.1-G.3 se nahajajo v prilogah
4.3.3.1 SLAP
Skozi naselje Slap je reka pretežno regulirana, zato do prelivanja izven struge, razen na mestu odplavljene hiše, ni prišlo. Večji padec in bolj izvorno ohranjen element v naselju predstavlja naraven slap (Slika 31), ki ga je reka izoblikovala v pas trših triasnih dolomitov. Nad naseljem Slap se na sotočju z levim pritokom Lomščico nahaja jez, kjer je ob združitvi obeh vodotokov prišlo do prelitja mostu čez Lomščico, kot tudi samih bokov pregrade. Pri tem se je na levem boku pregrade pojavil tudi večji cestni usad.
4.3.3.2 ČADOVLJE
Od tam do Čadovelj struga poteka ob lokalni cesti, kjer je zaradi povečanega vzdolžnega padca ter večjih balvanov v strugi, prišlo do ekstremne poglobitve. Odneslo ali vsaj poškodovalo je večino prečnih in vzdolžnih zavarovanj. Na preostalem odseku struge do Čadovelj, ki je položnejši, je prišlo do obsežnega odlaganja plavin ter do desnobrežnega prelivanja po travniku, pri čemer je odneslo pretežni del (naravne) desne brežine. Dolvodno od premostitve v Čadovljah, kjer je izvedena krajša regulacija struge, tok pa dodatno upočasnjuje levi zavoj, je zaradi odloženih plavin poplavilo pribrežne hiše. Zaradi utesnitve toka je bila poškodovana tudi premostitev ter brežine gorvodno od mostu.
Nad makadamskim parkiriščem v Čadovljah je na odtočne razmere kritično vplival masiven dvostopenjski prag, ki ga je zaradi neugodno izvedenega natoka na levem krilu prelilo, posledično pa je prišlo do cestnega usada ter zasutja ceste dolvodno. Močno poškodovana je bila tudi izpostavljena desna brežina nad pragom, kjer se je pojavil zemeljski usad.
Na odseku od dvostopenjskega praga do tunela, ki je vsaj v gorvodnem delu spet strmejši, je močno poglobilo strugo, tudi do 2 metra. Posledično je bilo na brežinah sproženih več zemeljskih usadov, in sicer povsod tam, kjer je matica toka tangirala neposredno v brežino. Večje poškodbe so bile predvsem na desnem bregu, saj je bil ta močneje izpostavljen in brez obstoječih varovalnih objektov.
Zaradi porušitve temeljev je bila podrta turistično priljubljena lesena brv.
4.3.3.3 DOLINA
V Dovžanovi soteski je zaradi ekstremne poglobitve struge, v večji meri odneslo stare suho zidane oporne zidove, pravtako je odneslo del geološke učne poti na levem bregu. Močno preurejeno je bilo tudi območje glavnega slapišča Dovžanove soteske, ki ga tvorijo balvani iz značilnih srednjih in zgornjepermskih kamnin.
Na odseku med slapiščem in Dolino je prišlo do številnih usadov brežin in obrežnih zavarovanj ter poškodb premostitev. Izjemno prodonosen je bil levi pritok v naselju Na Jamah, ki priteče iz območja Kušpegarjevega plazu. Večji del odseka je nasplošno erozijsko problematičen zaradi plazenja obeh bregov, desni breg predstavlja t.i. Kušpegarjev plaz. Za stabilizacijo Tržiške Bistrice sta na odseku izvedeni dve večji stabilizacijski pregradi z vmesnim ustalitvenim pragov. Vsi ti trije objekti so bili tekom poplav poškodovani, pojavili oz. močno povečali so se tudi trije večji zemeljski usadi.
V gručastem naselju Dolina je nekaj hiš, ki stojijo na robu poplavne ravnice, poplavilo. Huje prizadete so bile tudi vse premostitve ter uničena številna obrežna zavarovanja.
4.3.3.4 JELENDOL
V Jelendolu je prišlo do obsežnega poplavljanja. Pri tem je poškodovalo velik del vodne in cestne infrastrukture. Posebej ogrožujoč je bil tudi strm desni pritok Tržiške Bistrice, imenovan Dolžanka, ki priteče izpod Kofc. Ta je s plavinami popolnoma zasul dvojni most, ki predstavlja razpotje med cesto
na Kofce ter cesto v Medvodje, zaradi česar je bil večji del Jelendola preplavilo in prekrilo s prodom in muljem, že takoj gorvodno, še preden je bregove prelila Tržiška Bistrico. Problematično je bilo tudi samo odtekanje vode, saj se kar nekaj hiš nahaja ujetih za cesto, ki poteka v manjšem nasipu.
4.3.4 POŠKODBE PO ODSEKIH
Pregled poškodb na vodni in cestni infratrukturi smo izvedli na podlagi lastnih terenskih ogledov, v pomoč pa nam je bila tudi projektna dokumentacija [6, 7], ki jo je izdelalo podjetje EHO Projekt d.o.o.
ter fotografije Občine Tržič, ki so nastale v okviru intervencije neposredno po dogodku. Pri izdelavi projektne dokumentacije sem v določeni meri sodeloval tudi sam, sprva kot študent, nato pa kot redno zaposleni pri podjetju EHO Projekt d.o.o. Za prikaz evidentiranih poškodb vodne in cestne infrastrukturi, smo njihove lokacije navedli v priloženih risbah G.1.1 – G.1.3 (slika 26), in jih oštevilčili z oglatimi oklepaji.
Poškodbe in kratek opis razmer na obravnavanem odseku v naslednjih podpoglavjih podajamo v protitočni smeri:
Za stabilnost nivelete in umiritev toka (ter za zajem vode) pred Tržičem skrbi masiven kaskadni objekt ca. 150 m dolvodno od odplavljene hiše.
4.3.4.1 ODSEK 1 – SLAP
[1] Na mestu odnešene stanovanjske hiše s hišno št. Cankarjeva cesta 25a (Slika 30) je struga prestopila na Cankarjevo cesto ter po njej tekla na dolžini 1,5 km, skoraj do mestnega jedra. Pri tem je odložila večjo količino plavin v obliki kamenja, hlodov, vej in mulja ter zalila 11 stanovanjskih, objektov in gospodarski objekt Tokos (Slika 28, Slika 29).
Slika 28 in 29: Čiščenje naplavin pred mestnim jedrom (levo), erozijske zajede ob toku nazaj v strugo (desno) (foto: Občina Tržič, 2018)
[2] Hiša družine Dovžan (Slika 30), ki se je nahajala v matici toka ostrega desnega ovinka je bila zaradi neustreznega temeljenja skoraj v celoti odnešena. Nasproti odnešene hiše je bil povzročen tudi manjši zemeljski usad.
Slika 30: Lokacija odnešene hiše družine Dovžan (foto: Občina Tržič, 2020)
[3] Na dolvodnem delu Slapu, pod naravnim slapom, je v močnem levem zavoju zaradi odložitve večje količine plavin, poplavilo desnobrežno ravnico ob stanovanjskih objektih.
Slika 31: Pogled dolvodno proti slapu, na reguliranem odseku reku skozi naselje Slap (foto: G.Ivnik Dujvovič, 2021)
[4] Na preostalem delu naselja Slap je struga pretežno regulirana, zato do večih poškodb ni prišlo. Na mestu premostitev (Slika 32, Slika 33) ni prišlo do prelivanja, razen na območju manjše desnobrežne poplavne ravnice med hišami. Tik pod MHE Slap je na desnem bregu, v rahlem levem zavoju, nastal usad kamnite zložbe.
Slika 32: Prva premostitev tik nad slapom (foto:
G. Ivnik Dujovič, 2021)
Slika 33: Druga premostitev nad slapom (foto: G.
Ivnik Dujovič, 2021)
Slika 34: Regulacija nad drugim mostom v Slapom (foto: G. Ivnik Dujovič, 2021)
Slika 35: Jez MHE Slap, stanje po sanaciji (foto:
G. Ivnik Dujovič, 2021)
[5] Na mestu MHE Slap, ki deluje kot ustalitveni objekt na sotočju (Slika 40) z Lomščico (zelo strm in močan hudourniški pritok s Storžiča), je prišlo do zajezitve iztoka Lomščice ter do zasutja premostitve. Most je posledično prelilo, vključno z levim bokom elektrarne. Pri tem je bil sprožen usad lokalne ceste (Slika 36), temelje premostitve je spodkopalo (Slika 37). Močno poškodovano je bilo tudi prelivno polje pregrade, lice, podslapje in obe brežini. V slabšem stanju je bil tudi kamniti zid med mostom in pregrado (Slika 36).
Slika 36: Premostitev iztoka Lomščice, na desni vidna interventna KB zložba na mestu cestnega usada
Slika 37 in 38: Stanje mostu čez Lomščico (foto: R. Galič, 2020)
Slika 39: Naplavine na iztočnem delu Lomščice, pogled na most dolvodno (foto: R. Galič, 2020)
Slika 40: Sotočje z Lomščico (foto: G.Ivnik Dujovič, 2020)
4.3.4.2 ODSEK 2 – ČADOVLJE
[6] Nad jezom se je niveleta zaradi večjega vzdolžnega naklona (ca. 2,5 – 3,0 % padec dna struge) ter prisotnosti grobih prodnih nanos ter velikih balvanov v strugi, močno poglobila, mestoma celo za ca.
1,5 m. Pri tem je odneslo obstoječa prečna zavarovanja in razgalilo temelje obstoječih levobrežnih zidov. Posebej nestabilen je bil dolvodni stari suhozid (Slika 41), ki je bil v celoti spodkopan ter delno porušen. Novejši kamnitobetonski zid (Slika 43) gorvodno je ostal v solidnem stanju, dolgoročno pa je bil ogrožen zaradi izgube podpore v temeljih.
Slika 41 in 42: Stari suhozid (levo), zajeda za skalno samico ob cestni brežini (desno) (foto: G.Ivnik Dujovič, 2020)
Slika 43: Novejši kamnitobetonski zid, slika po samaciji (foto: G.Ivnik Dujovič, 2021)
[7] Desni breg, ki ga tvori naravna brežina je bil pravtako močno erodiran, stabilen predvsem v območju večjih skalnih samic (Slika 43).
[8] Preostal odsek struge do Čadovelj, ki je položnejši, je bil pred neurjem večinoma brez izvedenih zavarovanj brežine. Obojebrežna regulacija je izvedena le na kratkem poteku skozi naselje Čadovlje.
Zaradi položnejše nivelete je na večjem delu odseka prišlo do obsežnega odlaganja grobih naplavin.
Te so se začele odlagati že nad mostom pri Jamenškovi domačiji, ki je v času poplav ustvaril lokalno zajezbo. Pod naseljem Čadovlje je zaradi odlaganja plavin ter poteka osi vodotoka v blagi levi krivini prišlo do obsežnega desnobrežnega prelivanja na dolžini ca. 800 m dolvodno po obstoječem travniku.
Ob preplavitivi se je vzpostavila močna linijska erozija, pri kateri je bila izgubljena prisotna obrežna vegetacija in z njo pretežni del naravne brežine (Slika 44, Slika 45).
Slika 44: Sanacija ekstremnih erozijskih poškodb naravne brežine (foto: G.Ivnik Dujovič, 2020)
Slika 45: Sanacija ekstremnih erozijskih poškodb naravne brežine na območju Čadovelj (foto: G.Ivnik Dujovič, 2021)
[9] Strnjeno poselitveno območje pod v mostom v Čadovljah (Slika 50) je na levem bregu, tudi kot posledica prekomernega odlaganja plavin ob zidu, poplavilo. Krajši del naravne brežine pod mostom je odneslo (Slika 46). Na nasprotni strani, na desnem bregu je bila v matici toka struga poglobljena (Slika 46). Most je v času visoke vode zajezil odtok vode, pri čemer je prišlo do poškodovanja opornikov in prekomernega odlaganja plavin nad njim. Močno poškodovani sta bila tudi naravni brežini na desnem bregu gor in dolvodno od mostu (Slika 48, 49).
Slika 46 in 47: Stanje pod mostom v Čadovljah (levo), levi breg tik pod mostom v Čadovljah (desno) (foto: Občina Tržič, 2018)
Slika 48 in 49: Desna brežina dolvodno od mosta v Čadovljah (levo), sesni breg nad mostom v Čadovljah (desno) (foto: Občina Tržič, 2018)
Slika 50: Most v Čadovljah, slika po sanaciji (foto: G.Ivnik Dujovič, 2021)
[10] Na levem bregu nad mostom je novejši kamnitobetonski zid ostal v solidnem stanju, ki pa je bil predvsem na gorvodnem delu, na dolžini ca. 40 m, kritično spodkopan (Slika 51). Spodkopan je bil tudi naslednji gorvodni zid starejše izvedbe, ki je bil v novejšem obdobju že podzidan s kamnito zložbo v betonu, a se je nahajal tik ob matici toka in ga je zato ponovno spodkopalo (Slika 52).
Slika 51: Že izvedena zavarovanja gorvodno od mostu (foto: G.Ivnik Dujovič, 2021)
Slika 52: Ponovno spodkopan levobrežni zid (foto: D. Lajevec, 2019)
[11] Na območju makadamskega parkirišča pod dvostopenjsko pregrado je bila tekom poplav odložena večja količina naplavin. Na levem bregu je bila poškodovana kamnita zložba sonaravnega videza (Slika 52). Na desnem bregu se je pojavil manjši zemeljski usad.
Slika 53: Zajede v naravni brežini (foto: D. Lajevec, 2019)
[12] Nad parkiriščem razmere strugo stabilizira masiven dvostopenjski betonski prag (Slika 54), s podslapjem iz kamna v betonu. Prag je v času poplav zaradi neugodnih natočnih razmer na levem krilu prelilo, pri čemer je voda preko levega boka drla na cesto (situacijsko zalomljen natok na levo krilo).
Pri tem je odneslo tudi starejši kamniti zid tik pod pregrado ter povzročilo usad ceste in leve brežine dolvodno (Slika 54). Močno poškodovana sta bila tudi desna brežina ter zaključek podslapja.
Slika 54 in 55: Poškodbe leve brežine na mestu (levo), pojav cestnega usada na mestu pragu (desno)(foto: D. Lajevec, 2019)
[13] Nad pragom je močno spodkopalo star levobrežni kamniti zid dolžine ca. 60 m (Slika 56). Na strmi naravni desni brežini je tok vode zaradi leve krivine in utesnitve toka pred pragom povzročil večji zemeljski usad (Slika 57), pri čemer je odneslo tudi del geološke poti, s klopco vred.
Problematičen je bil tudi manjši levi hudourniški pritok nad cesto, ki je zaradi neurejenega iztoka tekel po gozdni cesti ter nato na lokalno cesto.
Slika 56: Stanje nad dvojnim pragom (foto: G.
Ivnik Dujovič, 2019)
Slika 57: Usad nad dvojnim pragom (foto: G. Ivnik Dujovič, 2019)
Na odseku od dvostopenjske pregrade do skalnega predora, ki omogoča prehod skozi Dovžano sotesko, se padec struge kmalu nad levobrežnim travnikom spet poveča. Cesto in vodotok tam ločuje strma brežina, ki je bila v preteklosti že večkrat utrjena. Na odseku v dolino priteče tudi levi pritok imenovan Vratni potok, ki cesto prečka preko AB škatlastega prepusta. Med poplavami se je pod tunelom razvila ekstremna globinska erozija, ki je razdrla naravni prag pod leseno brvjo in posledično povzročila še katastrofalno bočno erozijo. Struga se je na tem odseku poglobila tudi do 2 m, mestoma do skalne podlage, kar je vodilo do ekstremne škode na odseku. Porušena je bila lesena brv, sproženih je bilo več zemeljskih usadov, obstoječa levobrežna zavarovanja pa so bila kritično spodkopana.
Spodkopalo je tudi premostitev pritoka.
[14.1] Na odseku sta bila poleg zemeljskega usada tik nad pregrado, zaradi ekstremne globinske erozije sprožena še dva večja desnobrežna zemeljska usada.
Dolvodni usad (Slika 58) se je sprožil na strmi in visoki naravni brežini, grajeni iz zaglinjenih gruščev s posameznimi skalnimi izdanjki.
Slika 58: Drugi večji (desnobrežni) zemeljski usad (foto: G. Ivnik Dujovič, 2019)
Med navedenimi desnobrežnima usadoma se je v levem zavoju pravtako pojavil zemeljski usad (Slika 59), ki se je na dolžini ca. 40 m, v nekoliko manjši meri sprožil tudi pod cesto na levem bregu, pri čemer je odneslo del starega suhega zidu.
Slika 59: Poškodbe leve brežine na odseku (foto: G. Ivnik Dujovič, 2020)
Pri gorvodnem usadu (Slika 60), ki se je sprožil zaradi ekstremne poglobitve, je prišlo do splazitve pobočnega grušča. Ob tem je odneslo del geološke učne poti in desnobrežni AB temelj turistično priljubljene lesene brvi (z jekleno konstrukcijo).
Slika 60: Gorvodni desnobrežni usad, porušitev brvi (foto: Občina Tržič, 2018)
[14.2] Izbruh pritoka Vratnega potoka je zaradi tvorbe vodnega skoka dolvodno od AB škatlaste premostitve dimenzij 3/2,5 m, povzročil močne erozijske poškodbe, ki je bila tako v podslapju močno spodkopana in stabilnostno ogrožena (Slika 61). Prevodnost prepusta je bila zadostna.
Slika 61: Poškodbe podslapje premostitve Vratnega potoka
[14.3] Zaradi ekstremne poglobitve je bili spodkopana tudi levobrežna kamnitobetonska zložba pod brvjo, ki je sicer ostala konstrukcijsko homogena (Slika 62). V nevarnosti zdrsa v strugo so bili še starejši in manjši zid nad njo ter gorvodno večji naravni balvan, ki je obenem predstavljal podporo temelju lesene brvi ter višjeležečemu cestnemu zidu (Slika 63). Balvan je v sledečih mesecih po ujmi še nadalje zdrsnil ca. 50 cm, kar je privedlo, da je gornji oporni zid ceste na sredini počil in se pogreznil za ca. 20 cm.
Slika 62: Spodkopana levobrežna kamnitobetonska zložba (foto: Občina Tržič, 2018)
Slika 63: spodkopan starejši in manjši zid (ter balvan) nad kamnitobetonsko zložbo,
porušena brv (foto: Občina Tržič, 2018)
4.3.4.3 ODSEK 3 - DOLINA
Odsek struge na območju Dovžanove soteske, med tunelom in slapiščem, je zelo razgiban in poteka med masivnimi balvani. Tekom ujme se je struga na tem delu močno preuredila. Prišlo je do
premešlanja večjih balvanov, posledično pa je v veliki meri odneslo tudi finejše prodne nanose, zato se je struga mestoma močno poglobila.
[15.1] Zavarovanje nasipne brežine ceste na ozkem soteskastem območju, ki je bilo pretežno izvedeno v ročno pozidavi s suhimi zidovi, je v veliki meri odneslo (Slika 64). Cestni usadi (skupaj 6) so se pojavili praktično povsod, kjer je v brežino tangirala matica toka ter na območjih zožanja toka (kjer se cesta poda skozi stari skalni predor ter pod mostom pri prvi serpentini).
Slika 64: Prvi cestni usad v Dovžanovi soteski (foto: Občina Tržič, 2018)
Slika 65: Drugi cestni usad v Dovžanovi soteski (foto: Občina Tržič, 2018)
Stari suhi zidovi v Dovžanovi soteski so bili višine 3-5 m. Delno so bili kontaktno temeljeni na skalno osnovo apnenca, večinoma pa odvisni od nivelete struge. Ohranili so se le na treh krajših odsekih, kjer pa so bili pravtako spodkopani in poškodovani (Slika 65). Cestna usada sta se pojavila tudi na vmesni izpostavljeni naravni brežini ter pri starejši kamnitobetonski zložbi, ki je bila v blažjem naklonu, naknadno izvedenega preko prvotnega zidu (Slika 66). Poškodovani oz. odnešeni so bili tudi nekateri cestni prepusti ter prepust levega pritoka, ki priteče mimo zgornje cestne serpentine.
Slika 66: Tretji cestni usad v Dovžanovi soteski
(foto: Občina Tržič, 2018) Slika 67: Četrti cestni usad, ki se je pojavil tik pod Dovžanovim mostom (foto: Občina Tržič, 2018)
Celoten odsek soteske je tudi kritično ogrožen pred padajočim kamenjem. Že izvedeni varovalni objekti, kot so jeklene podajno-lovilne ograje ter enostavne lovilne palisade nad cesto so bile tekom ujme zaradi sprožitve kamnitega materiala še dodatno napolnjene, nekateri objekti so bili že kritično zapolnjeni in poškodovani (Slika 68).
Slika 68: Popolnoma zapolnjena lahka lovilna palisad tik nad tunelom (foto: D. Durjava, 2018)
[15.2] Na desnem bregu je brežina večinoma naravna (deloma zemljata, deloma raščena skala in balvani), z izjemo dveh lesenih kašt na dolvodnem odseku (pri malem tunelu). Pot je na tem odseku ogrožena pred preplavitvijo, zato jo je deloma odneslo ter poškodovalo obstoječi leseni kašti (ohranila se je le dolvodna polovica kašte tik nad malim tunelom) (Slika 69).
Slika 69: Poškodbe geološke učni poti na desnem bregu Dovžanove soteske (foto: Občina Tržič, 2018)
[15.3] Poškodovan in kritično spodjeden je bil tudi (Dovžanov) most, ki po desnem bregu po makadamski cesti vodi do naselja Na jamah (Slika 70). Njegova stara kamnitobetonska opornika temeljena na skalnih osamelcih in desnobrežni krilni kamniti suhozid sta bila močno dotrajana. Na desnem bregu je most zaradi neugodnega natoka (ozko grlo) prelilo. Niveleta se je v mostni utesnitvi
ter dolvodno od nje močno poglobila, zaradi česar se je na levem bregu pojavil tudi cestni usad (Slika 71). V odsluženem stanju sta bili tudi jekleno-lesena konstrukcija ter lesena obloga, ki sta bila ob ujmi dodatna poškodovana.
Slika 70: Premostitev tik pod slapiščem (t.i. Dovžanov most) (foto: Občina Tržič, 2018)
Slika 71: Poglobitev nivelete ter pojav (petega) cestnega usada dolvodno (foto:
Občina Tržič, 2018)
[16] Znamenito slapišče (Slika 72) z velikimi rečnimi balvani, iz značilnih srednje in zgornjepermske kamnin (kremenovi peščenjaki, konglomerati, trbiška breča in apnenci) je med ujmo močno preuredilo. Premestilo je celo nekatere velike balvane, struga se je poglobila in mestoma razširila, na bregovih so se ponekod v naravnih brežinah pojavile lokalne zajede oz. manjši usadi. Zaradi naštetega je tok čez slapišče ob nižjih pretokih sedaj nekoliko bolj razvejan, pojavili so se tudi nekateri novi tolmuni.
Slika 72: Slapišče v Dovžanovi soteski
Nad slapiščem, na območju naselja z ledinskim imenom Na jamah so se na 4 mestih pojavili cestni usadi.
[17] Prvi se je zgodil nasproti hiše s hišno št. Dolina 2, kjer je levi breg v podslapju balvanov delno izgubil podporo v peti in v spodnjem delu spolzel (Slika 73). Nasproti hiše s hišno št. Dolina 3 je poškodovalo naravno brežino ter gorvodno levobrežni kamnitobetonski zid, naknadno podzidan s kamnito zložbo v betonu, ki ga je ponovno spodkopalo in delno odneslo (Slika 74). Zatrpalo je tudi škatlast prepust manjšega levega hudourniškega pritoka, ki je sicer ostal v solidnem stanju, poškodovana je bila predvsem brežina pod iztokom.
Slika 73: Dolvodni usad v naselju Na Jamah (skrajno gorvodni del slapišča na levem bregu) (foto: Ž. Jeriha, 2018)
Slika 74: Drugi usad v naselju Na Jamah (foto:
Občina Tržič, 2018) (foto: Ž. Jeriha, 2018)
[18] Gorvodno je na dveh mestih poškodovalo in delno spodjedlo tudi starejši močno obraščen ter mestoma napet suhi kamniti zid dolžine ca. 25 m (Slika 75). Na najglobljem dolvodnem delu, so bila na globini ca. 7 m, v podslapju masivnih balvanov spodkopana temeljna tla (Slika 76). Zaradi preplavitve ceste je bila uničena tudi asfaltna obloga ter kamnitobetonski zid ročne pozidave na vkopni brežini ceste.
Slika 75: Poškodovan suhi kamniti zid (foto:Ž.
Jeriha, 2018)
Slika 76: Že saniran spodkopan temelj v podslapju masivnih balvanov (foto: G.Ivnik Dujovič, 2021)