Alarmiranje se izvaja s sirenami z alarmnim znakom za neposredno nevarnost. Alarmiranje lahko odredi župan, poveljnik CZ oz. vodja intervencije. Po izvedenem alarmiranju je preko medijev ali na drug način potrebno obvestiti prebivalce o nevarnostih ter jim posredovati napotke za osebno in vzajemno zaščito [39].
3.3.3 AKTIVIRANJE SIL
Sile za zaščito, reševanje in pomoč sestavljajo enote, službe in druge operativne sestave društev in drugih nevladnih organizacij, gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije, enote in službe Civilne zaščite, policija in Slovenska vojska v skladu z zakonom (72. Člen). Praviloma so sile za zaščito in reševanje razdeljene glede na posamezne naloge ter predhodno določene v načrtih zaščite in reševanja [55].
Za varstvo pred naravnimi nesrečami se lahko odredijo zaščitni ukrepi, ki obsegajo prostorske, urbanistične, gradbene in druge tehnične ukrepe, evakuacijo in oskrbo ogroženih prebivalcev, radiološko, kemijsko in biološko zaščito, zaklanjanje ter zaščito kulturne dediščine (59. člen).
Evakuacijo lahko odredijo vlada, župan ali pristojni poveljnik Civilne zaščite (61. Člen) [55].
3.3.3.1 CIVILNA ZAŠČITA
Civilna zaščita je namensko organiziran del sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, z namenom opravljanja nalog za zaščito, reševanje in pomoč, ki jih ni mogoče opravljati s poklicnimi ali prostovoljnimi reševalnimi službami. Civilna zaščita obsega organe vodenja, enote in službe za
zaščito, reševanje in pomoč, zaščitno in reševalno opremo ter objekte in naprave za zaščito, reševanje in pomoč (3. člen) [55].
Za opravljanje nalog zaščite, reševanja in pomoči obstajajo različne enote in službe Civilne zaščite [29].
Poveljnik Civilne zaščite v primeru pojave naravne ali druge nesreče vodi, usmerja in usklajuje zaščito, reševanje in pomoč. V primeru večih hkratnih intervencij lahko za posamezne intervencije določi vodje intervencij (84. člen). V skladu z usmeritvami pristojnega poveljnika Civilni zaščite morajo sodelovati tudi vojaški poveljniki ter policija (83. člen). Poveljnik mora imenovati tudi svojega namestnika (81. člen) [55].
Za strokovno pomoč ter za opravljanje drugih operativno-strokovnih nalog zaščite, reševanja in pomoči se organizirajo štabi Civilne zaščite. Ti so organizirajo na vsaki ravni delovanja posebej, in sicer se organizirajo štabi Civilne zaščite Republike Slovenije, regijski štabi, občinski oz. mestni štabi, sektorski oz. krajevni štabi ter štabi Civilne zaščite gospodarskih družb, zavodov in drugih organizacij (87. člen) [55].
Pri varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami morajo v Civilni zaščiti sodelovati vsi polnoletni delovno sposobni državljani, pri tem so ji dolžni nuditi morebitna potrebna materialna sredstva (po Zakonu o materialni dolžnosti, Uradni list RS, št. 87/01), kot so vozila, stroji, oprema, zemljišča, objekti, naprave, energetski viri itd (15. člen). Sodelovanje v Civilni zaščiti je lahko poklicno ali nepoklicno (prostovoljno) oz. sodelovanje v funkciji javnega uslužbenca (19. člen) [55]. Aktiviranje pripradnikov s pozivom prostovoljnih pripadnikov preko tehničnih sredstev ali s sireno za javno alarmiranje ali s pisnim pozivom (23. člen) [55].
3.3.3.1.1 POSEBNA POOBLASTILA
Poveljnik Civilne zaščite ali vodja intervencije ima posebna pooblastila, ki jih odredi, če ne more drugače zavarovati ljudi in premoženja (85. člen). To so [55]:
• umik ljudi, živali in premoženja iz ogroženih objektov in območij;
• vstop v stanovanje;
• uporabo določenih sredstev zvez oziroma njihovo vzpostavitev;
• odstranitev ovir, ki onemogočajo uspešno intervencijo;
• uporabo tujega prevoznega sredstva za prevoz poškodovanih oseb oziroma potrebnih sredstev za zaščito, reševanje in pomoč;
• obvezno sodelovanje državljanov pri reševanju v skladu z njihovimi sposobnostmi in sredstvi, ki so primerna za reševanje;
• uporabo tujega zemljišča za izvajanje zaščite, reševanja in pomoči;
• uporabo zemljišča za začasno deponiranje ruševin, zemljin ali drugega materiala, ki nastaja pri izvajanju nalog zaščite, reševanja in pomoči za zagotovitev osnovnih pogojev za življenje;
• porušitev objekta oziroma posek drevja.
• začasna predaja ogroženih oseb v skrb lastnikom ali uporabnikom stanovanj ali drugih nastanitev, dokler o tem ne odloči župan
• izvedba nujnih gradbenih, tehničnih in drugih del
V primeru, da država ali lokalne skupnosti nimajo sklenjene pogodbe za opravljanja določenih operativnih nalog zaščite in reševanje s posamezno gospodarsko družbo, zavodom ali drugo
organizacijo, lahko poveljnik Civilne zaščite izvedbo del odredi tudi fizični ali pravni osebi, ki razpolaga s potrebnimi sredstvi. Če razmere zahtevajo, lahko tudi na ustni ukaz, ki se ga nato čimprej izda tudi pisno. O zagotovitvi sredstev za stroške nujnih del, ki se izvajajo na lokalni ravni, odloča župan. Če je za izvajanje nujnih del pristojen državni organ, o zagotovitvi sredstev odloča vlada [55].
Poveljnik CZ ali vodja intervencije lahko po potrebi zaprosita za pomoč sosednje lokalne skupnosti (tudi iz sosednje države) ali druge države, če ni drugače določeno v mednarodnih dogovorih (86. člen) [55].
3.3.4 OBČINSKI NAČRT ZAŠČITE IN REŠEVANJA OB POPLAVAH ZA OBČINO TRŽIČ Pri Občinskem načrtu zaščite in reševanja ob poplav za Občino Tržič gre za razčlenjen Regijski načrt zaščite in reševanja ob poplav za Gorenjsko regijo [39]. Načrt je zaradi zamud pri sprejemanju, zaenkrat še v predlogu.
V načrtu so opredeljene splošne značilnosti poplav ter evidentirana območja poplavljanja, kakor tudi spremljajoče nevarnosti, ki se lahko z veliko verjetnostjo pojavljajo istočasno. Načrt na podlagi hidroloških opozoril, napovedi ali doseženega vodostaja, predvideva različne stopnje odzivanja. Za Tržiško Bistrico veljajo naslednje mejne vrednosti (VP Preska): 45 m3/s, 60 mm3/s, 90 m3/s, 120 m3/s oz. 195,36 m3/s [39].
Načrt aktivira župan ob doseženi tretji stopnji vodostaja (90 m3/s). Takrat CZ občine Tržič pripravi na delovanje Štab civilne zaščite, ki prične opravljati naloge vodenja in obveščanja ogroženih prebivalcev. Ob četrti stopnji vse ustrezne enote CZ občine Tržič ter prostovoljna gasilska društva pričnejo s postavljanjem protipoplavnih vreč na ogroženih območjih [39].
V primeru napovedi obsežnega poplavljanja poveljnik Civilne zaščite z odobritvijo Župana zaprosi za pomoč regijske sil, slovensko vojsko ali druge organizacije. V primeru dosežene pete stopnje, razen črpanja vode ter pripravljenosti na reševanje ljudi in živali, ni mogoče dodatno ukrepati. Občina lahko posreduje pobudo o razglasitvi elementarne nesreče Izpostavi URSZR Kranj, ki jo posreduje URSZR, ta pa izda sklep o pričetku ocenjevanja materialne škode [39]
V načrtu so opredeljeni vsi organi in organizacije, ki sodelujejo pri izvedbi nalog, to so občinski organi, občinske sile za zaščito, reševanje in pomoč, enote in službe CZ, občinski pogodbeni izvajalci, javne služa za zaščito, reševanje in pomoč ter enote ter službe društev in nevladnih organizacij in komisija za ocenjevanje škode ter njihove naloge (slika 18) [39].