Odgovoren odnos do drog

Obdobje odraščanja je biološki, psihosocialni in ekonomski prehod iz otroštva v obdobje odraslosti. V tem obdobju se posameznik sooča z raziskovanjem novega sveta ter različnimi izzivi in tveganji. Tveganje ni le običajno, temveč je bistven, naravni del učenja in osebnostnega razvoja (Güney Karaman in Çok, 2007).

18

Tvegana vedenja so lahko tudi tista, ki ob zgodnjem in rednem ponavljanju ogrožajo zdravje mladostnika in mu povzročijo psihično ali fizično škodo. Ta vedenja se lahko nadaljujejo v obdobju odraslosti in zato pomembno vplivajo na zdravje tudi v kasnejših obdobjih življenja (Jeriček Klanšček idr., 2019).

Najpogostejše tvegano vedenje pri mladostnikih je povezano z zlorabo drog. Društvo Stigma droge opredeli kot »rastline ali substance naravnega ali sintetičnega izvora, ki vplivajo na delovanje osrednjega živčnega sistema, posledično pa vplivajo na delovanje možganov, spreminjajo zaznavanje, počutje, zavest in vedenje«. Droge razvrščamo v dve skupini, dovoljene in prepovedane droge. V skupino dovoljenih drog spada kofein, alkohol, kava, čaj in tobak. Droge, ki spadajo v skupino prepovedanih drog, lahko pod strogim nadzorom uporabljajo le v medicini, saj v nasprotnem primeru lahko pride do nevarnih posledic.

Prepovedane droge so na primer heroin, LSD, kokain, morfin, konoplja in mnoge druge. Snovi, ki jih uvrščamo med droge, so potencialno nevarne in vplivajo na naše zdravje (Kaj so droge?, b. d.).

Razlogi, zakaj se mladostniki odločijo za preizkušanje in uživanje drog, so različni. Ker gre za obdobje raziskovanja, soočanja z izzivi, se za tvegano vedenje odločijo zaradi radovednosti, uporništva, želje po ugodju, dokazovanju vrstnikom, bežanja pred slabim počutjem, želje po bolečini itd. Na vedenje imajo pomemben vpliv vrstniki, saj se posameznik želi počutiti sprejetega, zato se je pripravljen tudi prilagoditi skupini vrstnikov. Svoja načela in lastno identiteto zamenja za načela in vrednote, ki veljajo znotraj skupine. Tudi odrasle osebe, ki v mladostnikovem življenju predstavljajo vzor, imajo pomembno vlogo. Z vzornim vedenjem odrasle osebe in njenimi vrednostnimi predstavami mladostnik oblikuje vedenjski vzorec in lastno osebnost z vrednotami in življenjskimi cilji (Švajger, 2013).

V mednarodni raziskavi HBSC (2018) so raziskovali uporabo in odnos do kajenja tobaka, pitja alkoholnih pijač ter rabo konoplje in drugih prepovedanih drog med mladostniki, starimi 11, 13, 15 in 17 let. Rezultati raziskave so pokazali, da se raba tobaka in uživanje alkohola s starostjo mladostnikov povečuje. Odstotek mladostnikov, ki so se kadarkoli v življenju soočili s kajenjem cigaret, pri 11-letnikih znaša 2,2 %, pri 17-letnikih pa je delež narastel na 45,8 %, pri čemer so zelo pomembne razlike med spoloma, saj fantje pogosteje poročajo o izkušnjah s kajenjem cigaret. Pri ugotavljanju izkušenj z uživanjem alkoholnih pijač rezultati kažejo, da je kar 14,9 % 11-letnikov že poizkusilo alkoholne pijače, medtem ko odstotek s starostjo še narašča in pri letnikih znaša kar 86,0 %. Zaskrbljujoč je tudi podatek, ki kaže, da 25,9 % 17-letnikov tedensko uživa alkoholne pijače, pri čemer je odstotek pri fantih višji kot pri dekletih.

19

Mladostniki poleg uživanja alkohola in kajenja cigaret poročajo tudi o uporabi konoplje in drugih prepovedanih drog. Vsak peti (20,6 %) 15-letnik in skoraj vsak drugi (42,4 %) 17-letnik poroča o tem, da je že uporabil konopljo, pri čemer razlik med spoloma ni zaznati. 17-letniki so odgovarjali tudi na rubriko vprašanj o uporabi ostalih prepovedanih drog, pri čemer približno 4 % mladostnikov poroča o uporabi naslednjih drog: ekstazi, MDMA, gobice, kokain, amfetamin, lepilo in druga hlapila. Manj kot 3 % 17-letnikov poroča tudi o uporabi LSD, psihoaktivnih snovi in heroina. Pri uporabi ostalih prepovedanih drog so se pojavile tudi pomembne razlike med spoloma, pri čemer je delež fantov višji od deleža deklet (Jeriček Klanšček idr., 2019).

Uživanje alkohola in uporaba drog v mladostniških letih imata pomemben vpliv na posameznikov telesni razvoj in duševni razvoj, vplivata pa tudi na njegov način življenja v odrasli dobi. Kontinuiran vnos alkohola predstavlja tveganje za razvoj kroničnih bolezni, poškodb in nasilja. Bolezni, s katerimi se soočajo ljudje, ki prekomerno uživajo alkohol, so:

sindrom odvisnosti od alkohola, jetrna ciroza, rak ustne votline, žrela, grla, požiralnika, jeter, debelega črevesa in danke ter dojk). Posamezniki, ki uživajo alkohol daljše časovno obdobje, lahko spremembe občutijo tudi na socialno-ekonomskem področju: izguba službe, ločitev, vpliv na družinsko življenje, bolniška odsotnost. Posledic škodljivega uživanja alkohola pa ne občuti le posameznik, temveč celotna družba (posledice v prometu, zdravstvu, sodstvu, delovnem področju) (Bajt idr., 2014).

Prvi znaki uživanja alkohola in ostalih prepovedanih drog se pokažejo kot blagi, zmerni učinki (lahko tudi hujši učinki) tako na duševni kot tudi na telesni ravni. Uživanje alkohola vpliva na slabše motorične sposobnosti in ravnotežje, zaspanost, oteženo razmišljanje in slabšo koncentracijo. Ob prekomernem uživanju lahko oseba doživi tudi panični napad in halucinacije.

Ob zlorabi ostalih prepovedanih drog se učinki na organizem, glede na drogo, med seboj nekoliko razlikujejo, v splošnem pa ob zaužitju droge ta vpliva na občutek večjih sposobnosti, samozavesti, zmanjšanje utrujenosti, pospešen srčni utrip in visok krvni tlak, zmanjšano potrebo po spanju ter intenzivno čutno zaznavanje. V nekaterih primerih ima lahko oseba tudi težave z dihanjem in delovanjem srca, doživi lahko tudi možgansko krvavitev, epileptične napade, srčni infarkt ali odpoved ledvic (Šinko, b. d.).

Za zmanjševanje in preprečevanje problematike v povezavi z uživanjem drog je Inštitut za varovanje zdravja razvil različne preventivne ukrepe za krepitev zdravja in preprečevanja bolezni odvisnosti. Nekateri izmed njih so:

20

• Vzgojenost in izobraženost javnosti o vplivu uživanja drog na zdravstveno stanje ljudi.

• Osveščanje javnosti, da sta nikotin in alkohol prav tako drogi.

• Preprečevanje uživanja drog med mladimi ter čim kasnejši pričetek eksperimentiranja z drogami.

• Vzgojenost in izobrazba posameznikov o zdravstvenih, socialnih in drugih vplivih drog.

• Kvalitetnejša pomoč odvisnikom in njihovim družinam (Mladostniki in droge, 2010).