2 TEORETIČNI DEL
2.1 Zdrav življenjski slog
2.1.1 Zdravje
Pojem »zdravje« ima za ljudi različen pomen. V priročniku za trenerje se pri definiranju in razumevanju besede zdravje najpogosteje pojavljata dva modela zdravja. V biomedicinskem modelu zdravja, ki prevladuje v zdravniški stroki, je zdravje opredeljeno kot »odsotnost bolezni in/ali odsotnost invalidnosti«, samo zdravstveno stanje pa se opisuje s patološkimi procesi in fiziološkimi dejavniki tveganja. Model, ki v definicijo zdravja poleg bioloških in psiholoških dejavnikov vključuje tudi socialno okolje, v katerem posameznik živi, pa se imenuje biopsihosocialni model. Zdravniško opredelitev tako nadgradijo način življenja posameznika in njegovi odnosi v družbi. Po biopsihosocialnem modelu je posameznik zdrav, »dokler se ne poruši njegovo telesno, duševno in zaznavno ravnotežje« (Milenković Kikelj, Mrak Merhar, Peloza, Primožič in Pugelj, 2015).
Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) je po drugi svetovni vojni zdravje opredelila kot stanje popolne telesne, duševne in socialne blaginje in ne le kot odsotnost bolezni. Definicija je nastala na osnovi posledic, ki jih je pustila takratna vojna. Glavni vzroki smrtnosti so bile bolezni srca in ožilja, nalezljive bolezni in rakava obolenja. Strokovnjaki na zdravstvenem področju takrat niso poudarjali zdravstvenih posledic kajenja, debelosti in virusa HIV. Prav tako se ljudje niso zavedali pomembnega vpliva socialnih dejavnikov, okolja, v katerem posameznik živi, posameznikovih značilnosti ter posledic razvoja tehnologije na področju medicine, transporta in komunikacije. Od takrat številni kritiki podajajo alternativne poglede na razumevanje zdravja (Krahn idr., 2021).
Sartorius (2006) navaja tri opredelitve zdravja, ki so najpogosteje v uporabi:
1. Zdravje pomeni odsotnost kakršnekoli bolezni ali telesne okvare.
2. Zdravje je stanje, ki posamezniku omogoča zmožnost opravljati dnevne življenjske potrebe.
3. Zdravje je stanje ravnovesja, ki ga posameznik vzpostavi v samem sebi ter med seboj in socialno-fizičnim okoljem.
Sartorius (2006) opozarja na pomanjkljivost v prvi definiciji, kjer ni opredeljen pomen posameznikovega počutja, torej njegovo zaznavanje lastnega stanja. Bolezen ali telesno okvaro prepozna zdravniško osebje, kadar se njihova opažanja skladajo z določenimi kriteriji bolezni in okvar, ki jih je oblikovala medicinska stroka. Pomanjkljivost druge definicije je, da obstajajo
3
posamezniki, ki imajo telesne okvare, vendar se zaradi tega ne počutijo slabo in lahko samostojno opravljajo življenjske potrebe. Obstajajo pa tudi posamezniki, ki se počutijo slabo in so nezmožni opravljati vsakodnevne življenjske potrebe, ni pa definiranega bolezenskega stanja. Pri ljudeh je lahko bolezensko stanje prisotno, vendar zanj ne vedo, vseeno pa so opredeljeni kot zdravi posamezniki. Sartorius se zavzema za zadnjo definicijo, ki obravnava zdravje kot stanje ravnovesja. Pri tej definiciji posameznike z bolezenskimi okvarami uvrščamo med zdrave posameznike, če so zmožni vzpostaviti notranje ravnovesje, ki jim omogoča, da svoje življenje, kljub prisotnosti bolezni, kar najbolje izkoristijo. Poudarek ni na samem pojavu bolezenskega stanja, pač pa na tem, kako se posameznik trudi ublažiti ali odstraniti bolezenske znake ter kljub bolezenskem stanju vzpostavi ravnovesje v sebi ter med seboj in okoljem.
Zdravje je torej tisto, ki nam omogoča kakovostno življenje. Potrebe po zagotavljanju zdravja v družbi se skozi čas spreminjajo. Zanj je odgovoren vsak posameznik, nanj pa vplivajo tudi okolje in razmere, v katerih živimo. To so predvsem kulturne, socialne, psihološke, demografske, politične in civilizacijske razmere, katerim spremembam sledi zdravstveni sistem, da lahko družbi zagotovi ustrezno zdravstveno podporo (Zdrav življenjski slog, 2019).
2.1.2 Determinante zdravja
Na neenakost v zdravstvenem stanju med posamezniki vpliva veliko dejavnikov oz.
determinant. SZO determinante zdravja razdeli v tri večje skupine: socialno in ekonomsko okolje, fizično okolje in posameznikove značilnosti in vedenja. Zdravstveno stanje ljudi ni odvisno od njih samih, zato za slabo zdravstveno stanje ne moremo kriviti le posameznika, pač pa na stanje vpliva veliko dejavnikov. Socialno in ekonomsko okolje posameznika je odvisno od njegovega dohodka ter posledično socialnega statusa (večji dohodek in višji socialni status običajno pomenita tudi boljše zdravstveno stanje). S tem je povezana tudi izobrazba, saj je nižja stopnja izobrazbe povezana s slabim zdravjem, več stresa in slabšo samozavestjo. Na socialno okolje posameznika imajo velik vpliv tudi podpora družine, prijateljev in znancev v posameznikovem okolju ter različne kulturne navade, ki imajo na zdravje lahko pozitiven (npr.
prepovedano uživanje alkohola v islamski kulturi) ali negativen vpliv (npr. slabi higienski pogoji življenja v nekaterih afriških kulturnih skupnostih). Na zdravstveno stanje ljudi vplivajo tudi pogoji, v katerih posamezniki živijo: pitna in zdrava voda, čistost zraka, varno življenje v skupnostih in soseskah, delovni pogoji ter mnogi drugi. Genetske predispozicije posameznika so pomemben faktor zdravja, saj dedovanje vpliva na možnost pojava določene bolezni. Kljub genetskim značilnostim pa lahko posameznik z uravnoteženo prehrano, primerno količino
4
gibanja ter izogibanjem kajenju, alkoholu in stresnim dejavnikom pripomore k boljšemu zdravstvenemu stanju (The Determinants of Health, b. d.).
2.1.2.1 Socialno–ekonomsko okolje
Dejavniki, ki vplivajo na socialno okolje posameznika in so povezani z zdravjem, se nanašajo na občutek varnosti, moči in red znotraj družbe. Imajo pa tudi bolj specifičen vpliv na posameznika, saj vplivajo na način, kvaliteto in stabilnost socialnih povezav, ki jih posameznik gradi in utrjuje v okolju, kjer živi in dela. Pozitivni odnosi in medsebojno razumevanje so pomemben vir podpore in imajo pozitiven vpliv na posameznikov način življenja. V nasprotnem primeru lahko negativni odnosi med ljudmi vplivajo na nastanek različnih obolenj in nasilno vedenje v družbi (Woolf in Aron, 2013).
Najpomembnejši socialno-ekonomski dejavniki, ki vplivajo na življenje in s tem tudi zdravje ljudi, so raven dohodka in ekonomska varnost, status zaposlitve, spol in starost. Bruto domači proizvod (BDP) na prebivalca je pogosto povezan z življenjskim standardom posameznika.
Raziskava je pokazala, da se stopnja umrljivosti zaradi bolezni srca in ožilja z nižjim dohodkom ljudi močno povečuje, kar kaže na zdravstveno neenakost. V državah, v katerih je povprečni letni BDP na prebivalca nižji od 20.000 $, je stopnja umrljivosti zaradi bolezni srca in ožilja nad evropskim povprečjem, kar vpliva na gospodarski razvoj države. V raziskavi o oceni lastnega zdravstvenega statusa 15-letnikov v različnih državah so raziskovalci ugotovili, da so v primerjavi z dekleti fantje svoj zdravstveni status ocenili bolje, kar kaže na razlike v spolnih vlogah znotraj posameznih družb. Raziskava je pokazala tudi, da so dekleta, ki prihajajo iz držav z nižjim BDP-jem od povprečnega, svoj zdravstveni status ocenila slabše od tistih, ki prihajajo iz držav z višjim BDP-jem od povprečnega. Brezposelnost je kazalnik, ki odraža gospodarske in ekonomske zmožnosti države, ki so tesno povezane s socialnimi determinantami zdravja. Naraščajoča brezposelnost lahko predstavlja dodatne izzive za zdravstveni sistem, saj lahko prispeva k pogostejšim zdravstvenim težavam ljudi, ki se zaradi družbene izključenosti spopadajo z dodatnim stresom ali posegajo po nezdravem načinu življenja (prekomerno uživanje alkohola, kajenje in druga neželena vedenja). Če je zdravstveni sistem preobremenjen, zdravstvene težave ljudi pa vse bolj številčne, ob slabi podpori, lahko privede do nezadostne zdravstvene oskrbe, daljših čakalnih vrst in zamud pri iskanju oskrbe (World Health Organization, 2012).
2.1.2.2 Fizično okolje
Okolje kjer posameznik biva, je še ena izmed pomembnih determinant zdravja. Raziskava iz leta 2004 je pokazala, da je vzroke za nastanek različnih bolezni možno v kar 13- 20 % najti v
5
okoljskih dejavnikih. To so: dostop do čiste in pitne vode, vzdrževane higienske sanitarije, stanovanjsko-bivanjske razmere, kakovost zraka, delovno okolje ter izpostavljenost ekstremnim vremenskim razmeram. Slabša kakovost teh dejavnikov lahko povzroči izpostavljenost patogenim organizmom, ki povzročajo epidemije (npr. kolera, šigeloza, hemolitični uremični sindrom), in hospitalizacijo okuženih, kar pa ne vpliva le na obremenjenost zdravstvenega sistema, pač pa tudi na gospodarsko izgubo (World Health Organization, 2012).
Da okoljski dejavniki vplivajo na način življenja in naše zdravje, je dokazala raziskava, v kateri so v različnih državah z visokim deležem BDP raziskali povezavo med uporabo transportnih sredstev in pojavom debelosti, sladkorne bolezni in srčno-žilnih obolenj. Načini in uporaba transportnih sredstev v ZDA se v primerjavi z državami v Evropi, kjer je visok BDP (npr. v Nemčiji), zelo razlikuje. Med letoma 2001 in 2002 ter 2008 in 2009 se delež ljudi, ki v ZDA kot način transporta uporabljajo hojo, ni spremenil (18,5 %), medtem ko se je v Nemčiji delež ljudi, ki pešačijo, povečal iz 36,5 % na 42,3 %. V isti raziskavi so primerjali tudi delež kolesarjev, ki je v ZDA ostal zelo nizek, in sicer 1,8 %, v Nemčiji pa se je iz 12,1 % povečal na 14,1 %. Ker možnosti uporabe transporta vplivajo na našo telesno aktivnost, imata lahko promocija in izboljšanje transportnih možnosti za hojo in kolesarjenje pomemben vpliv na zmanjševanje nastanka srčno-žilnih bolezni, debelosti in sladkorne bolezni. Na omenjene bolezni pa ne vpliva le fizična aktivnost ljudi, pač pa tudi hrana, ki jo zaužijemo. Tudi na odločitev o tem, katera živila bomo kupili in zaužili, vpliva okolje, kjer živimo. Ponudba živilskih proizvodov je odvisna predvsem od oglaševanja, ki vpliva na povpraševanje, proizvodnjo in končno odločitev potrošnikov o morebitnem nakupu. Prav zato je pomembno, da tudi oglaševalne agencije, proizvodnje in distributerji potrošnike ozaveščajo o produktih, ki spodbujajo zdrav način življenja (Woolf in Aron, 2013).
2.1.2.3 Posameznikove značilnosti in vedenja
Življenjski slog je način življenja posameznika ali skupine ljudi na nekem geografskem območju. Posameznik način življenja izbere glede na geografske, ekonomske, politične in kulturne značilnosti, ki so prisotne na območju, kjer živi. Življenjski slog vključuje vsakodnevno vedenje v delovnem okolju, prostem času in pri prehranjevanju. Ker z življenjskim slogom opisujemo naš način življenja, je pomembno, da se zavedamo pomena zdravega načina življenja.
Naše življenje je vse bolj prepleteno z uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije, kar za uporabnike na eni strani predstavlja velik izziv in olajša delo, na drugi strani pa lahko
6
pretirana uporaba ogroža fizično in duševno zdravje ljudi. Prekomerna uporaba računalnika in drugih elektronskih naprav lahko vpliva na vzorec in kvaliteto spanja, kar lahko vodi v duševne stiske, tudi v depresijo. Spanje je namreč osnovna življenjska funkcija, ki jo potrebujemo za zdravo delovanje. Prav tako moramo poskrbeti tudi za primeren način prehranjevanja in primerno raven fizične aktivnosti. To so glavne komponente, ki gradijo življenjski slog in na katere lahko vpliva vsak sam (Dariush, 2015).
2.1.3 Pomen zdravega življenjskega sloga
Zaradi spreminjanja kulturnih značilnosti, vzgojnih in izobraževalnih pristopov znotraj družine in šole, ter posledično samega načina življenja, je med posamezniki že v zgodnjih letih življenja možno opaziti vse večjo samostojnost in hkrati tudi lastno odgovornost za svoje zdravstveno stanje, stanje dobrega počutja ter odgovornost za izbiro primernega življenjskega sloga (Fialova, 2018). Življenjski slog posameznika je način življenja, za katerega so značilna specifična vedenja, ki so lahko zdravju koristna ali škodljiva. Oblikuje se pod vplivom izkušenj in življenjskih razmer, ki jih posameznik doživlja vse od otroštva dalje (Milenković Kikelj idr., 2015).
Novak (2010) življenjski slog označuje kot »za posameznika značilen način življenja, določen s skupino izrazitih obnašanj, ki se pojavljajo konsistentno v nekem časovnem obdobju«. Okolje, kjer se posameznik razvija in oblikuje svoje življenje, mora biti vzpodbudno, saj le na ta način lahko ponotranji zdravju neškodljiva, naklonjena vedenja, ki mu omogočajo zdravo in kakovostno življenje (Novak, 2010).
Na oblikovanje življenjskega sloga vplivajo ožje in širše okolje, socialni dejavniki ter ekonomski in kulturni dejavniki. Za zdrav način življenja je pomembno, da se izogibamo škodljivim navadam (npr. telesna nedejavnost, uživanje alkohola in ostalih drog, premajhna količina spanja, nezdrava prehrana, slaba higiena) ter v svoje življenje vnašamo čim več zdravih navad (npr. gibanje, izogibanje uživanja alkohola in ostalih drog, zadostna količina spanja, zdrava prehrana, dobra osebna higiena) (Milenković Kikelj idr., 2015).
Raziskave kažejo, da je adolescenca za mnoge kritično obdobje, saj se otroci v obdobju odraščanja seznanijo z navadami, ki jih lahko prenesejo tudi v odraslo dobo. Prav zato je pomembno, da so otroci že v zgodnjih letih svojega življenja ozaveščeni o zdravem načinu življenja in vedenjih, ki bodo podpirala zdrav življenjski slog (Marques, Loureiro, Avelar-Rosa, Nia in Gaspar de Matos, 2018).
7
Zdrava vsakodnevna vedenja gradijo zdravje posameznika. Pri tem je potrebno razumeti značilnosti obdobja odraščanja, v katerem se otroci znajdejo pred različnimi novostmi, ki jih želijo preizkusiti zaradi radovednosti in poguma (Marques idr., 2018). Življenjski slog tako na eni strani predstavlja priložnosti za nova spoznanja, na drugi pa nevarnosti, ki se nanašajo na zdravstveno stanje posameznika. Mladi veljajo za del populacije, ki ima najvišji učni potencial, so kreativni, inovativni, prilagodljivi in odprti za sprejemanje novosti. Prav zaradi tega pa so tudi bolj dovzetni za nevaren način življenja z vidika potrošništva, marketinga ter vplivov sprememb v družbi, ki lahko predstavljajo tveganje za zdravje (Modic, Berglez in Beočanin, 2011).