2.4.1 Osnovnošolski sistem na Češkem
Na Češkem otroci izobraževanje začnejo s predšolsko vzgojo, običajno pristopijo s četrtim letom starosti, od leta 2017 pa je obiskovanje zadnjega leta predšolske vzgoje tudi obvezno.
Ustanove, kjer se izvaja predšolsko izobraževanje, spodbujajo zgodnje učne navade in socialne interakcije med vrstniki, kar ima pomembno vlogo pri prehodu v osnovno šolo. Ob sodelovanju učiteljev in staršev se otroci naučijo logičnega in domišljijskega razmišljanja in urjenje spomina. S pridobljenimi veščinami se na ta način že pred vstopom v osnovno šolo lahko ovrednoti izobrazbene in intelektualne sposobnosti otrok.
Osnovnošolsko izobraževanje na Češkem otroci začnejo s šestim letom starosti. Osnovno šolo običajno obiskujejo devet let, torej do dopolnjenega 15. leta starosti. Prvo izobraževalno obdobje osnovne šole traja od 1. do 5. razreda, drugo izobraževalno obdobje pa od 6. do 9.
23
razreda. Učenci imajo možnost, da se po končanem 5. ali 7. razredu osnovne šole odločijo za šolanje na gimnaziji. Gimnazije so usmerjene v določena študijska področja, hkrati pa temeljijo na osnovnem izobraževanju. Učenci imajo možnost tudi v celoti zaključiti osnovnošolski program ter nato šolanje nadaljevati na gimnaziji ali izbrani poklicni šoli. Poleg tega imajo po končani devetletni osnovni šoli možnost nadaljevati šolanje na konzervatoriju (npr. za ples), na gimnaziji ali na tehnični šoli. Otroci s posebnimi potrebami se šolajo na ustreznih zavodih. Ne glede na to, katero pot primarnega osnovnošolskega izobraževanja izberejo otroci, so deležni osnovnega izobraževanja, ki jim omogoča nadaljevanje šolanja na visokošolski ali univerzitetni ravni (Education System in the Czech Republic, b. d.).
Prvo izobraževalno obdobje češke osnovne šole obsega predmete: češčina, tuji jezik, matematika, računalništvo, človek in njegov svet, glasba, umetnost, športna vzgoja ter človek in njegovo delovanje. Drugo izobraževalno obdobje obsega predmete: češčina, tuji jezik, matematika, računalništvo, zgodovina, državljanska vzgoja, fizika, kemija, naravoslovje, geografija, glasba, umetnost, športna vzgoja, zdravstvena vzgoja ter človek in njegovo delovanje. Poleg obveznih predmetov češki osnovnošolci med šolanjem sodelujejo tudi pri različnih projektih, za katere je značilno medpredmetno povezovanje, in obiskujejo predmete, pri katerih spoznajo določene vsebine, ki v obvezne predmete niso vključene (npr. promocija zdravega načina življenja, varovanje okolja idr.) (Jeřábek in Tupý, 2013).
2.4.1.1 Cilji in načela šolanja na Češkem
Namen osnovnošolskega izobraževanja je razvoj učenčevih kompetenc glede na njegove sposobnosti ter priprava učenca na nadaljnje izobraževanje in vlogo v družbi. Kompetence, pomembne za samostojno funkcioniranje v življenju, so skupek znanj, spretnosti, sposobnosti, stališč in vrednot, ki so pomembne za osebnostni razvoj posameznika in za njegovo delovanje v družbi. Pridobitev kompetenc je dolgoročen, zapleten proces, ki se prične s predšolsko vzgojo, nadaljuje z osnovnošolskim in srednješolskim izobraževanjem ter nato dopolnjuje v nadaljnjih življenjskih obdobjih. Vse izobraževalne vsebine in aktivnosti, s katerimi so v osnovni šoli seznanjeni učenci, morajo biti usmerjene v oblikovanje in razvoj kompetenc. Osnovne kompetence, ki jih učenci pridobijo v času osnovnošolskega izobraževanja, so: kompetenca učenja, kompetenca reševanja problemov, komunikacijska kompetenca, osebnostna in socialna kompetenca, kompetenca delovanja v okolju in družbi ter poklicna kompetenca (Jeřábek in Tupý, 2013).
24
Cilji osnovne šole na Češkem, predstavljeni v izobraževalnem programu osnovne šole:
• Učencem omogočiti pridobivanje ustreznih učnih strategij in motivacije za vseživljenjsko učenje.
• Učence spodbujati h kreativnemu razmišljanju, logičnemu sklepanju in reševanju problemov.
• Pri učencih razvijati učinkovit način komunikacije na različnih področjih.
• Pri učencih razvijati sposobnost za medsebojno sodelovanje in spoštovanje lastnega in tujega dela in dosežkov.
• Učence pripraviti na samostojnost ter jih oblikovati v svobodne in odgovorne posameznike, ki poznajo svoje pravice in izpolnjujejo svoje dolžnosti.
• V učencih vzbuditi potrebo po izražanju pozitivnih občutkov v različnih življenjskih situacijah ter jim pomagati razviti zavedanje o pomenu odnosa do drugih ljudi, okolja in narave.
• Pri učencih razvijati fizično, duševno in socialno zdravje, ga varovati in naučiti, kako odgovorno skrbeti zanj.
• Učence usmerjati k strpnosti do drugih ter njihovih kulturnih in duhovnih vrednot, da bi lahko mirno sobivali
• Učencem pomagati pri razvijanju lastnih sposobnosti v skladu z realnimi zmožnostmi, s pomočjo katerih bi bili zmožni, ob pridobljenem znanju in spretnostih, sprejemati življenjske odločitve in nadaljnje poklicne usmeritve (Jeřábek in Tupý, 2013).
2.4.2 Osnovnošolski sistem v Sloveniji
V Sloveniji otroci izobraževanje začnejo s prihodom v predšolsko vzgojo oz. v vrtec. Otroci lahko vrtec obiskujejo od konca porodniškega dopusta staršev do vstopa v šolo. Vrtec pomembno vpliva na otrokov socialni in govorni razvoj ter pripravljenost za šolo.
Osnovnošolsko izobraževanje traja devet let, pri čemer otroci šolanje začnejo s šestim letom starosti. Devetletna osnovna šola je razdeljena na tri vzgojno-izobraževalna obdobja oz. na tri triade. Prva triada traja od 1. do 3. razreda, druga od 4. do 6 razreda in tretja od 7. do 9. razreda.
Poleg obveznih predmetov si učenci v tretji triadi izberejo tudi izbirne predmete, ki so razdeljeni v dva sklopa: družboslovno-humanistični in naravoslovno-tehnični predmeti. K obveznemu programu osnovne šole poleg predmetov spadajo tudi dnevi dejavnosti in ure oddelčne skupnosti. Po koncu osnovne šole učenci izobraževanje lahko nadaljujejo v programu splošne gimnazije, strokovne gimnazije, v programu nižjega poklicnega izobraževanja, srednjega
25
poklicnega izobraževanja, srednjega strokovnega izobraževanja, poklicno-tehniškega izobraževanja in v programu poklicnega tečaja (Krek, Metljak, 2011).
Prva triada osnovne šole obsega predmete: slovenščina, matematika, tuji jezik, likovna umetnost, glasbena umetnost, spoznavanje okolja in šport. Druga triada obsega predmete:
slovenščina, matematika, tuji jezik, likovna umetnost, glasbena umetnost, družba (4. in 5.
razred), geografija (6. razred), zgodovina (6. razred), naravoslovje (6. razred), naravoslovje in tehnika (4. in 5. razred), tehnika in tehnologija (6. razred), gospodinjstvo (5. in 6. razred) in šport. Tretja triada obsega predmete: slovenščina, matematika, tuji jezik, likovna umetnost, glasbena umetnost, geografija, zgodovina, domovinska in državljanska kultura in etika (7. in 8.
razred), fizika (8. in 9. razred), kemija (8. in 9. razred), biologija (8. in 9. razred), naravoslovje (7. razred), tehnika in tehnologija (7. in 8. razred) in šport (Predmetnik za osnovno šolo, 2014).
2.4.2.1 Cilji in načela šolanja v Sloveniji
Osnovnošolsko izobraževanje posamezniku omogoči splošno izobrazbo in razvoj sposobnosti za vseživljenjsko učenje. Učenci ob tem razvijejo različne vrste pismenosti (jezikovno, matematično, naravoslovno…) in se učijo učenja in razvijanja odgovornosti za vseživljenjsko učenje. S pomočjo različnih dejavnosti, ki se organizirajo v okviru osnovnošolskega izobraževanja, učenci razvijajo motivacijo in odgovornost za sodelovanje pri pouku. Vzgojno- izobraževalno delo je organizirano tako, da imajo vsi učenci možnost za optimalen razvoj. Ker se učenci med seboj razlikujejo, je pomembno, da vzgojno-izobraževalna institucija zagotovi pestro ponudbo dejavnosti in različne učne pristope, ki bodo delovali v prid posameznikom.
Pomembno je, da lahko učenci ob morebitnih težavah dobijo ustrezno pomoč usposobljenega učitelja in šolskih svetovalnih delavcev. Da bi lahko pri posamezniku dosegli optimalen razvoj, je bistveno sodelovanje strokovnih delavcev šole in staršev, pri čemer je potrebno s starši doseči soglasje glede ciljev in prizadevanj vzgojno-izobraževalnega dela. Eden izmed ciljev po koncu šolanja je tudi uspešno delovanje posameznika v širši družbi, predvsem z vidika ustrezne komunikacije. Učenci se ob tem naučijo tudi medsebojnega spoštovanja, spoštovanja drugačnosti, medsebojne strpnosti in solidarnosti (Krek in Metljak, 2011).
Cilji osnovne šole v Sloveniji, predstavljeni v Beli knjigi (Krek in Metljak, 2011):
• Spodbujanje telesnega in duševnega razvoja posameznika.
• Zagotavljanje splošne izobrazbe vsemu prebivalstvu.
• Posredovanje znanja na različnih področjih znanosti.
26
• Zmanjševanje vpliva neugodnih dejavnikov okolja, ki so povezani z učenčevim razvojem in učenjem.
• Zagotavljanje možnosti razvoja nadarjenosti na različnih področjih.
• Razvijanje sposobnosti za razumevanje različnosti.
• Razvijanje kritičnega, avtonomnega, odgovornega in samostojnega posameznika.
27