Na vsa vprašanja v odločitvenem modelu smo odgovorili pritrdilno in se lotili interaktivnega pristopa izvedbe praktičnega dela.
Zanimalo nas je, ali lahko ustrezen interaktiven pristop prispeva h kakovostnejšemu znanju osnovnošolcev o Rifniku z okolico. Predvsem smo želeli ugotoviti, ali obstajajo razlike v znanju petošolcev pred interaktivnim obiskom in po interaktivnem obisku Rifnika. Poleg tega nas je še zanimalo, kako učenci doživljajo interaktiven obisk Rifnika – kako so se med obiskom spletne strani počutili, kaj jim je bilo pri interaktivnem spoznavanju Rifnika najbolj in najmanj všeč in kakšni so njihovi predlogi za izboljšavo spletne strani in izobraževalnih videov.
37
2 RAZISKOVALNA VPRAŠANJA
V magistrskem delu želimo pridobiti podatke, s katerimi bomo lahko odgovorili na naslednja raziskovalna vprašanja:
RV 1: Ali se bo znanje petošolcev o zgodovini in geografskih značilnostih Rifnika z okolico po interaktivnem učenju o Rifniku z okolico povečalo?
RV 2: Ali se bo pojavila razlika med povprečnimi dosežki učencev na predpreizkusu znanja in popreizkusu znanja?
RV 3: Ali se bodo pojavile statistično pomembne razlike v uspešnosti reševanja nalog na predpreizkusu znanja in popreizkusu znanja na področju zgodovine?
RV 4: Ali se bodo pojavile statistično pomembne razlike v uspešnosti reševanja nalog na predpreizkusu znanja in popreizkusu znanja na področju geografije?
RV 5: Ali bo interaktivno učenje o Rifniku z okolico pozitivno vplivalo na počutje petošolcev?
RV 6: Kako petošolci ocenjujejo pripravljeno interaktivno gradivo?
3 METODE IN RAZISKOVALNI PRISTOP
Za metodo magistrskega dela smo uporabili opisno (deskriptivno) in kavzalno eksperimentalno.
Izvedli smo kvantitativni in kvalitativni pristop raziskovanja, saj smo v raziskavi uporabili dva instrumenta, in sicer preizkus znanja in vprašalnik.
3.1 Udeleženci
V raziskavo smo vključili 27 učencev in učenk. Vsi učenci so iz ene šole in dveh oddelkov 5.
razreda. Vzorec je namenski, saj so bili učenci izbrani glede na potrebe raziskave, in sicer smo v raziskavo vključili učence, ki živijo v okolici Rifnika.
3.2 Opis instrumenta
Za izvedbo raziskave smo oblikovali spletni preizkus znanja (Priloga 2) in vprašalnik (Priloga 3). Oba instrumenta smo prilagodili epidemiološkemu stanju v državi, zato smo ju izdelali v spletni aplikaciji 1KA.
3.2.1 Predpreizkus in popreizkus znanja
Želeli smo primerjati znanje učencev pred uporabo oblikovanih učnih gradiv in po njej, zato so naloge na predpreizkusu in popreizkusu znanja identične.
Spletni preizkus znanja je od učencev najprej zahteval, da si izberejo in zapišejo svojo kodo, ki so si jo morali zapisati tudi v zvezek za družbo, da je niso pozabili do popreizkusa znanja, ko so morali svojo kodo ponovno uporabiti.
Preizkus znanja (Priloga 2) je sestavljalo 9 nalog. Ta je zajemal naloge odprtega, izbirnega, dopolnjevalnega tipa in nalogi kratkih odgovorov. Kot zanimivost smo vključili tudi vprašanje (1.), ki ni bil del točkovanja, s katerim smo preverjali splošno poznavanje Rifnika z okolico učencev, ki živijo v njegovi bližini.
38
Veljavnost preizkusa znanja smo zagotovili tako, da ga je pregledala mentorica. Zanesljivost smo zagotovili z natančnimi, kratkimi in enopomenskimi navodili. Objektivnost smo zagotovili z natančnimi in konkretnimi navodili. Anonimnost sodelovanja v raziskavi smo zagotovili s tem, da učenci pri preizkusu znanja in vprašalniku niso navedli svojega imena in priimka, ampak so si za ta namen določili kodo, ki so jo uporabili v predpreizkusu in popreizkusu znanja.
3.2.2 Vprašalnik
Z vprašalnikom (Priloga 3) smo želeli dobiti informacije o počutju učencev med spletno uporabo oblikovanih učnih gradiv in dodali smo še vprašanja, s katerimi smo želeli ugotoviti, kaj je bilo učencem pri spretnem spoznavanju Rifnika najbolj in kaj najmanj všeč.
Vprašalnik je bil sestavljen iz osmih zaprtih in polodprtih vprašanj. Pri zaprtih vprašanjih smo bili pozorni na to, da smo uporabili večstopenjske lestvice (5-stopenjske) in s tem zagotovili večjo občutljivost vprašalnika. Pri polodprtih vprašanjih so imeli učenci možnost izbrati odgovor ali zapisati svojega. Z dobljenimi odgovori smo dobili vpogled v njihovo počutje in mnenje o interaktivnem obisku Rifnika ter o načinu tovrstnega učenja.
3.3 Opis postopka zbiranja podatkov
Zbiranje podatkov je potekalo v več načrtovanih korakih.
Najprej smo sestavili preizkus znanja in vprašalnik, ki smo ju nato oblikovali v spletni aplikaciji 1KA. Oba smo predhodno preverili na učenkah 5. razreda druge osnovne šole. Preizkus znanja in vprašalnik smo oblikovali izključno za namen raziskave. Za preizkus znanja samo oblikovali točkovnik.
Nato smo zasnovali učno pot z didaktičnimi pripomočki in nalogami za učence. To smo zaradi epidemiološkega stanja v državi zasnovali še interaktivno. Odpravili smo se na Rifnik. Tam posneli izbrane učne vsebine ter jih nato s programom VideoPad zmontirali v izobraževane videe, ki smo jih naknadno nadgradili z interaktivnimi nalogami v spletni aplikaciji H5P.
Sledila je vzpostavitev spletne strani Raziskovanje Rifnika na spletišču Arnes.
Potem smo se dogovorili za sodelovanje z izbrano osnovno šolo. Sprva smo se za sodelovanje dogovorili z ravnateljem in podravnateljem, nato pa z učiteljicama 5. razreda. Dogovorili smo se za datum in način izvedbe raziskave na daljavo. Ko smo z učiteljicama dorekli organizacijski potek raziskave, smo o tem pisno obvestili petošolce in njihove starše (Priloga 4).
Pred izvedbo raziskave smo s petošolci imeli spletno srečanje v aplikaciji Webex. Učencem smo natančno predstavili potek sodelovanja v raziskavi in jim podali navodila.
Sledila je izvedba. Z učenci smo najprej v 1KI delili predpreizkus znanja, ki smo ga časovno omejili. Spletni preizkus znanja je bil na voljo dve uri, učenci pa so za reševanje zanj porabili povprečno 18 minut. Naslednji dan smo jim poslali spletno povezavo do spletne strani Raziskovanje Rifnika. Za ogled spletne strani (videov z interaktivnimi nalogami) smo namenili dva dni. Učenci pa so si sami izbrali termin, ko so obiskali spletno stran. Obisk spletne strani in ogled vseh videov je trajal povprečno 30 minut. Potem smo spletno stran zaklenili, in sicer z namenom, da učenci niso imeli dostopa do učnih vsebin, in z učenci delili spletni popreizkus znanja in vprašalnik v 1KI. Učenci so za reševanje preizkusa znanja in vprašalnika porabili
39
povprečno 20 minut. Ko smo dobili odzive vseh učencev, smo popreizkus znanja in vprašalnik zaklenili in sledila je obdelava podatkov.
3.4 Obdelava podatkov
Predpreizkuse in popreizkuse znanja ter vprašalnike smo natančno pregledali. Podatke iz veljavnih preizkusov znanja, ki smo jih zbirali s kvantitativno raziskovalno metodo, smo vnesli v Excel, računalniški program.
Odgovore učencev pri posamezni nalogi na predpreizkusu in popreizkusu znanja smo vrednotili po vnaprej pripravljenem točkovniku. Primerjali smo dosežke učencev na predpreizkusu in popreizkusu znanja. Razlike med začetnimi in končnimi dosežki učencev smo opisno ali statistično obdelali z računalniškim programom IBM SPSS Statistic in jih predstavili opisno ali tabelarično.
Prvo nalogo smo analizirali opisno in je nismo točkovali. Naš namen je bil, da v samem procesu testiranja za zanimivost poizvemo tudi, kaj so petošolci o Rifniku že slišali. Zanimalo nas je, ali se bo splošno znanje o Rifniku po obisku spletne strani Raziskovanje Rifnika povečalo.
Odgovore učencev na odprto vprašanje smo kategorizirali v 4 kategorije. Podobne odgovore smo združevali.
Ostale naloge (2.–9.) smo točkovali po vnaprej dogovorjenem točkovniku.
Učenec je pri nalogah izbirnega tipa (2., 5., 7., 8., 9.) dobil točko, če je izbral pravilen odgovor.
Če je na vprašanje odgovoril napačno ali je izbral odgovor »Ne vem.«, točke ni dobil.
Kategorijo »Ne vem.« smo vključili z namenom, da smo se izognili učenčevemu ugibanju o pravilnem odgovoru. S tem smo izključili »pravilne odgovore na srečo«.
Pri nalogah dopolnjevanja in kratkih odgovorov (3., 4., 6.) je učenec dobil točko, če je na vprašanje odgovoril pravilno. Odgovor je bil enoznačen.
Z dobljenimi podatki, ki smo jih obdelali s programoma Microsoft Office Excel in IMB Statistic, smo odgovorili na prva štiri raziskovalna vprašanja. Za interpretacijo raziskovalnih vprašanj (1., 3. in 4.) smo uporabili T-test za parne primerjave, za 2. raziskovalno vprašanje smo uporabili deskriptivno analizo podatkov.
Na zadnje raziskovalno vprašanje smo odgovorili z ugotovitvami na osnovi analize vprašalnika, ki so ga učenci rešili po koncu reševanja predpreizkusa znanja, obisku spletne strani
»Raziskovanje Rifnika« in po reševanju popreizkusa znanja. Vprašalnike o počutju in mnenju učencev o interaktivnem spoznavanju Rifnika smo natančno pregledali, statistično analizirali s programom IBM SPSS Statistic in jih interpretirali opisno, tabelarično ali grafično.
4 REZULTATI
V nadaljevanju so predstavljeni pridobljeni rezultati. Najprej smo predstavili rezultate s predpreizkusa in popreizkusa znanja, nato rezultate vprašalnika. Zaradi boljše preglednosti smo rezultate predstavili po posameznih raziskovalnih vprašanjih.
40
4.1 Rezultati predpreizkusa in popreizkusa znanja
Z rezultati predpreizkusa in popreizkusa znanja smo odgovorili na štiri raziskovalna vprašanja:
1: Ali se bo znanje petošolcev o zgodovinskih in geografskih značilnostih Rifnika z okolico po interaktivnem učenju o Rifniku z okolico statistično pomembno povečalo?
2: Ali se bo pojavila razlika med povprečnimi dosežki učencev na predpreizkusu znanja in popreizkusu znanja?
3: Ali se bodo pojavile statistično pomembne razlike v uspešnosti reševanja nalog na predpreizkusu in popreizkusu znanja na področju zgodovine?
4: Ali se bodo pojavile statistično pomembne razlike v uspešnosti reševanja nalog na predpreizkusu in na popreizkusu znanja na področju geografije?
4.1.1 Analiza splošnega znanja petošolcev o Rifniku
Pri prvem vprašanju odprtega tipa (Napiši, kaj veš o Rifniku. Kar koli: dejstva (zgodovinska, geografska), asociacije …) je bil naš namen, da v samem procesu testiranja za zanimivost poizvemo, kaj so petošolci o Rifniku že slišali. Zanimalo nas je, ali se bo splošno znanje o Rifniku po obisku spletne strani Raziskovanje Rifnika povečalo. S tem smo dobili delne podatke za odgovor na prvo raziskovalno vprašanje.
Odgovore učencev smo najprej kodirali s ključnimi besedami ter jih razdelili na štiri področja (geografija, zgodovina, drugo in napačna prepričanja). Zraven besed ali besednih zvez smo v preglednici dodali rubriko frekvenca, ki ponazarja, koliko učencev je podalo enak odgovor.
Prav tako smo v preglednico dodali podatek, koliko učencev na prvo vprašanje na predpreizkusu in popreizkusu ni odgovorilo.
Odgovori učencev
Predpreizkus znanja Popreizkus znanja
Koda Frekvenca Koda Frekvenca
Rifnik
41
42 Rifnik (drugo) Pohodniška točka
Pohodniške poti
Skupaj Število kod Frekvence Število kod Frekvence
24 55 31 102
Preglednica 1: Razlike v splošnem znanju o Rifniku z okolico na predpreizkusu in popreizkusu znanja
Preglednica ponazarja širino splošnih odgovorov učencev o poznavanju Rifnika. Iz nje je razvidno, da se pojavljajo razlike v širini odgovorov na predpreizkusu in popreizkusu znanja.
Odgovori učencev so bili na predpreizkusu znanja manj vsebinsko bogati kot na popreizkusu znanja. To dokazujemo z razliko o številu kod na predpreizkusu (24) in na popreizkusu (31) in v številu frekvenc kod, te so se na predpreizkusu pojavile 55-krat, na po preizkusu pa 102-krat.
Ugotavljamo, da se je splošno znanje o Rifniku povečalo. Ugotovili smo še, da na predpreizkusu znanja več učencev (5) ni odgovorilo na prvo vprašanje, kot na popreizkusu znanja (3). Napačna prepričanja o Rifniku, ki so se pojavila na predpreizkusu znanja, se na popreizkusu niso ponovila. Je pa en učenec na popreizkusu znanja napačno navedel nadmorsko višino vzpetine Rifnik.
43
4.1.2 Pomembnost razlik v dosežkih učencev na predpreizkusu in popreizkusu znanja Da smo dobili odgovor na prvo raziskovalno vprašanje (Ali se bo znanje petošolcev o zgodovinskih in geografskih značilnostih Rifnika z okolico po interaktivnem učenju o Rifniku z okolico statistično pomembno povečalo?) smo naredili izračune T-testa za parne primerjave.
Predpreizkuse in popreizkuse znanja učencev smo točkovali po vnaprej pripravljenem kriteriju, nato smo dosežke učencev na predpreizkusu in popreizkusu znanja med seboj primerjali.
N Primerjava povprečij T-test za parne
primerjave M (predpreizkus) M (popreizkus)
27 12,26 17,44 t = 8,794; g = 26,
α = 0,000
*Vrednosti so statistično pomembne na stopnji zaupanja 0,00
Preglednica 2: Razlika v povprečnem številu točk na predpreizkusu in popreizkusu znanja pred interaktivnim obiskom Rifnika in po njem
Vrednost T-testa za parne primerjave (t = 8,794; g = 26, α = 0,000) je statistično pomembna.
Ugotavljamo, da se med rezultati učencev na predpreizkusu in na popreizkusu znanja pojavljajo statistično pomembne razlike v povprečnem doseženem številu točk na testu. S tveganjem, manjšim od 0,1 %, trdimo, da bi tudi v osnovni množici učenci na popreizkusu (M = 17,44) dosegli povprečno višje število točk kot na predpreizkusu (M = 12,26).
4.1.3 Pomembnost razlik med povprečnimi dosežki učencev na predpreizkusu in popreizkusu znanja
Da smo odgovorili na drugo raziskovalno vprašanje (Ali se bo pojavila razlika med povprečnimi dosežki učencev na predpreizkusu znanja in popreizkusu znanja?), smo tabelarično prikazali razlike med dosežki učencev na predpreizkusu in popreizkusu znanja.
Učenec Dosežene točke Razlika
Predpreizkus znanja Popreizkus znanja
1 9 18 9
2 12 19 7
44
3 12 16 4
4 14 20 6
5 10 18 8
6 14 17 3
7 9 18 9
8 14 16 2
9 13 18 5
10 11 19 8
11 14 18 4
12 12 14 2
13 11 17 4
14 14 22 8
15 12 16 4
16 10 14 4
17 16 16 0
18 14 15 1
19 10 20 10
20 13 18 5
21 13 11 2
22 13 17 5
23 13 18 5
24 12 18 6
25 14 20 6
26 14 19 5
27 8 19 11
Preglednica 3: Prikaz dosežkov učencev na predpreizkusu in popreizkusu znanja
Preglednica ponazarja število doseženih točk posameznih učencev na predpreizkusu in popreizkusu znanja. Učenec (27) je dosegel največjo razliko v doseženih točkah. Svoj rezultat je izboljšal za 11 točk, in sicer je na predpreizkusu znanja dosegel 8 točk, na popreizkusu pa
45
19 točk, od skupno 22 točk. Učenec (17) je na predpreizkusu in popreizkusu znanja dosegel enako število točk. Učenec (14) pa je na popreizkusu znanja dosegel vse možne točke.
Razlika v doseženih točkah na predpreizkusu in popreizkusu
znanja Frekvenca
Odstotek (%)
,00 1 3,7
1,00 1 3,7
2,00 3 11,1
3,00 1 3,7
4,00 5 18,5
5,00 5 18,5
6,00 3 11,1
7,00 1 3,7
8,00 3 11,1
9,00 2 7,4
10,00 1 3,7
11,00 1 3,7
Skupaj 27 100,0
Preglednica 4: Frekvence v razliki doseženih točk učencev na predpreizkusu in popreizkusu znanja
Preglednica ponazarja frekvence v razliki doseženih točk na predpreizkusu in popreizkusu znanja. Vidimo, da so razlike učence razporejene od nič do enajst dodatnih točk na popreizkusu znanja. Večina učencev (96,3 %) je na popreizkusu znanja dosegla višje število točk, kot na predpreizkusu znanja. Največ učencev je na popreizkusu znanja doseglo 4 (18, 5 %) ali 5 (18,5 %) točk več kot na predpreizkusu znanja.
46
Razlika v številu točk (predpreizkus in popreizkus znanja)
N Min. Max. M2 SD3
27 0,0 11,0 5,23 2,68
Preglednica 5: Razlika med doseženimi točkami učencev na predpreizkusu in popreizkusu znanja
Iz preglednice vidimo, da so učenci na popreizkusu znanja dosegli povprečno 5,3 točke več kot na predpreizkusu.
4.1.4 Skupno število točk na predpreizkusu in popreizkusu znanja na področju zgodovine Da smo dobili odgovor na tretje raziskovalno vprašanje (Ali se bodo pojavile statistično pomembne razlike v uspešnosti reševanja posameznih nalog na predpreizkusu znanja in popreizkusu znanja na področju zgodovine?), smo naredili izračune T-testa za parne primerjave.
N Primerjava povprečij na področju zgodovine
T-test za parne primerjave M (predpreizkus) M (popreizkus)
27 7,96 11,85 t = 7,385; g = 26,
α = 0,000
*Vrednosti so statistično pomembne na stopnji zaupanja 0,00.
Preglednica 6: Razlika v povprečnem številu točk na predpreizkusu in popreizkusu znanja na področju zgodovine, in sicer pred interaktivnim obiskom Rifnika in po njem.
Vrednost T-testa za parne primerjave (t = 7,385; g = 26, α = 0,000) je statistično pomembna.
Ugotavljamo, da se med rezultati učencev na predpreizkusu in popreizkusu znanja na področju zgodovine pojavljajo statistično pomembne razlike v povprečnem doseženem številu točk na
2 M = aritmetična sredina
3 SD = standardni odklon
47
testu. S tveganjem, manjšim od 0,1 %, trdimo, da bi tudi v osnovni množici učenci na popreizkusu (M = 11,85) dosegli povprečno višje število točk kot na predpreizkusu (M = 7,96).
Razlika med doseženimi točkami učencev na predpreizkusu in popreizkusu znanja na področju zgodovine
N Min. Max. M SD
27 0,0 10,0 3,96 2,47
Preglednica 7: Razlika med doseženimi točkami učencev na predpreizkusu in popreizkusu znanja na področju zgodovine
4.1.5 Pomembnost razlik v uspešnosti reševanja posameznih nalog na predpreizkusu in popreizkusu znanja na področju geografije
Da smo dobili odgovor na četrto raziskovalno vprašanje (Ali se bodo pojavile statistično pomembne razlike v uspešnosti reševanja posameznih nalog na predpreizkusu znanja in popreizkusu znanja na področju geografije?), smo naredili izračune T-testa za parne primerjave.
N Primerjava povprečij na področju geografije
T-test za parne primerjave M (predpreizkus) M (popreizkus)
27 4,29 5,59 t = 7,385; g = 26,
α = 0,000
*Vrednosti so statistično pomembne na stopnji zaupanja 0,00.
Preglednica 8: Razlika v povprečnem številu točk na predpreizkusu in popreizkusu znanja na področju geografije, in sicer pred interaktivnim obiskom Rifnika in po njem
Vrednost T-testa za parne primerjave (t = 7,385; g = 26, α = 0,000) je statistično pomembna.
Ugotavljamo, da se med rezultati učencev na predpreizkusu in popreizkusu znanja na področju geografije pojavljajo statistično pomembne razlike v povprečnem doseženem številu točk na testu. S tveganjem, manjšim od 0,1 %, trdimo, da bi tudi v osnovni množici učenci na popreizkusu (M = 5,59) dosegli povprečno višje število točk kot na predpreizkusu (M = 4,29).
48
Razlika med doseženimi točkami učencev na predpreizkusu in popreizkusu znanja na področju zgodovine
N Min. Max. M SD
27 –1,0 3,0 1,37 0,93
Preglednica 9: Razlika med doseženimi točkami učencev na predpreizkusu in popreizkusu znanja
4.2 Rezultati vprašalnika
Z rezultati vprašalnika o počutju in izobraževalnih interaktivnih elementih odgovarjamo na peto in šesto raziskovalno vprašanje:
5. Ali bo interaktivno učenje o Rifniku z okolico pozitivno vplivalo na počutje petošolcev?
6. Kako petošolci ocenjujejo pripravljeno interaktivno gradivo?
Počutje med spletnim raziskovanjem Rifnika
POČUTJE Število (f) Delež (f %)
Zelo dobro 12 44,4
Dobro 11 40,7
Še kar dobro 4 14,8
Slabo 0 0,0
Zelo slabo 0 0,0
SKUPAJ 27 100,0
Preglednica 10: Počutje učencev med spletnim raziskovanjem Rifnika
49
Večina učencev (85,1 %) je odgovorila, da se je med spletnim raziskovanjem Rifnika počutila zelo dobro oz. dobro. Ostali učenci (14,8 %) so se med spletnim raziskovanjem Rifnika počutili še kar dobro.
Prevladujoče počutje v šoli
POČUTJE Število (f) Delež (f %)
Zelo dobro 10 37,0
Dobro 11 40,7
Še kar dobro 4 14,8
Slabo 0 0,0
Zelo slabo 2 7,4
SKUPAJ 27 100,0
Preglednica 11: Prevladujoče počutje učencev v šoli
Tudi v šoli se večina učencev počuti zelo dobro ali dobro (77,7 %). 14,8 % učencev je odgovorilo, da se v šoli počuti še kar dobro, en učenec pa je odgovoril, da se v šoli počuti zelo slabo.
VŠEČNOST Spletna stran
F F (%)
Zelo mi je bila všeč. 15 55,6
Bila mi je všeč. 8 29,6
Ne morem se odločiti. 4 14,8
Ni mi bila všeč. 0 0,0
Sploh mi ni bila všeč. 0 0,0
SKUPAJ 27 100,0
50
Preglednica 12: Opisna statistika o všečnosti spletišča Raziskovanje Rifnika
Večina učencev (85,2 %) je odgovorila, da jim je bila spletna stran Raziskovanje Rifnika zelo všeč ali všeč. Drugi učenci (14,8 %) se niso mogli odločiti, ali jim je spletna stran všeč ali ne.
VŠEČNOST Videi
F F (%)
Zelo so mi bili všeč. 12 44,4
Bili so mi všeč. 11 40,7
Ne morem se odločiti. 3 11,1
Niso mi bili všeč. 1 3,7
Sploh mi niso bili všeč. 0 0,0
SKUPAJ 27 100,0
Preglednica 13: Opisna statistika o všečnosti izobraževalnih videov na spletišču Raziskovanje Rifnika
Večini učencev (85,1 %) so bili izobraževalni videi zelo všeč ali všeč. 11,1 % učencev se ni moglo odločiti, ali so jim bili všeč ali ne, enemu učencu (3,7 %) pa videi niso bili všeč.
VŠEČNOST Razlaga
F F (%)
Zelo mi je bila všeč. 12 44,4
Bila mi je všeč. 9 33,3
Ne morem se odločiti. 6 22,2
Ni mi bila všeč. 0 0,0
Sploh mi ni bila všeč. 0 0,0
SKUPAJ 27 100
Preglednica 14: Opisna statistika o všečnosti razlage učnih vsebin na spletišču Raziskovanje Rifnika
Tudi razlaga učne snovi je bila večini učencev zelo všeč ali všeč (77,7%). Drugi učenci (22,2 %) pa se niso mogli odločiti, ali jim je bila razlaga všeč ali ne.
51
Najbolj všeč Najmanj všeč
F F (%) F F (%)
Spletna stran 5 18,5
Izobraževalni videi 12 44,4 1 3,7
Način podajanja snovi 0 0,0 2 7,4
Srečanje na Webexu 1 3,7 6 22,2
Način dela 1 3,7 0 0,0
Preizkusa znanja 8 29,8 4 14,8
Drugo: »Vse mi je bilo všeč.« 5 18,5 9 33,3
SKUPAJ 27 100,0 27 100,0
Preglednica 15: Opisna statistika o všečnosti sestavnih elementov dela pri raziskovanju Rifnika od doma
Iz preglednice ugotovimo, da so največ učencem (44,4 %) bili najbolj všeč izobraževalni videi, sledita preizkusa znanja (29,8 %), nato je pet učencev (18,5 %) pod možnost »drugo« navedlo, da jim je bilo vse všeč. Enemu učencu pa sta bila najbolj všeč srečanje na Webexu in način dela.
Pod rubriko najmanj všeč je največ učencev pod možnost »drugo« odgovorilo, da jim je bilo vse všeč (33,3 %). Za tem je največ učencev odgovorilo, da jim je bilo najmanj všeč srečanje na Webexu, sledi spletna stran (18,5 %), način podajanja snovi (7,4 %) in izobraževalni videi (3,7 %).
Sodelovanje v raziskavi
F F (%)
Zelo mi je bilo všeč. 15 44,4
Všeč mi je bilo. 12 55,6
Ne morem se odločiti. 0 0
Ni mi bilo všeč. 0 0
Sploh mi ni bilo všeč. 0 0
SKUPAJ 27 100,0
Preglednica 16: Opisna statistika všečnosti sodelovanja učencev v raziskavi
Iz preglednice ugotovimo, da je učencem bilo sodelovanje v raziskavi zelo všeč ali všeč (100,0 %).
52
5 POVZETEK IN INTERPRETACIJA UGOTOVITEV RAZISKAVE
V magistrski nalogi smo zgodovinsko in geografsko raziskali zgodovinsko pomembno vzpetino Rifnik in jo približali petošolcem. V ta namen smo zasnovali učno in zaradi epidemiološkega
V magistrski nalogi smo zgodovinsko in geografsko raziskali zgodovinsko pomembno vzpetino Rifnik in jo približali petošolcem. V ta namen smo zasnovali učno in zaradi epidemiološkega