1 RAZISKOVANJE RIFNIKA
1.1.1 Učna priprava za terensko delo
Osnovna šola: Datum:
Predmet: Razred: 5.
Učna temi: Ljudje v prostoru; ljudje v času Učna enota: Rifnik – geografsko in zgodovinsko Kraj izvajanja terenskega dela: Rifnik
Osnovni podatki učne poti:
Dolžina: 1,7 km
Potreben čas za obhod: 45 min Opazovalne postaje na terenu:
– 1 postaja za umiritev (uvodna motivacija),
– 5 opazovalnih postaj z informacijskimi tablami (osrednji del), – 1 postaja za pregled rešitev (zaključek).
Opazovalne postaje so označene z barvnimi zvezdami na platnici brošure z nalogami za učence (Priloga 1).
Učni cilji:
– Učenec pozna pojem hrib [1].
– Učenec zna določiti lego Rifnika glede na mesto Šentjur (glavne in stranske smeri neba) [2].
– Učenec zna z zemljevida razbrati nadmorsko višino Rifnika [3].
24
– Učenec ve, da z razgledne točke na Rifniku vidimo grad Rifnik in mesto Šentjur [4].
– Učenec pozna pojem plastnica in na modelu vzpetine Rifnik določi strmo in položno pobočje [5].
– Učenec pozna temeljna časovna obdobja (prazgodovina, stari vek, srednji vek, novi vek, sodobnost) in ve, da je Rifnik bil poseljen že v prazgodovini, ter ve, da je na Rifniku rekonstrukcija naselbine iz starega veka [6].
– Učenec zna na časovnem traku pokazati, iz katerega obdobja je na Rifniku rekonstrukcija naselbine [7].
– Učenec pozna naselbino, ki je bila na Rifniku v času starega veka [8].
– Učenec ve, kateri objekti (hiše, cerkvi, obzidje, stražarnice, zbiralnik vode, grobnica) so rekonstruirani na Rifniku, in pozna njihov namen (zbiralnik vode, obzidje,
stražarnica, hiše) [9].
– Učenec ve, kdo je arheolog [10].
– Učenec ve, da je na Rifniku arheološko najdišče [11].
Procesni cilj:
– orientacija na zemljevidu Šentjurja in Rifnika, – branje zemljevida, reliefa.
Učne metode: pogovor, razlaga.
Metode terenskega dela: metoda neposrednega opazovanja.
Učne oblike: frontalna, individualna, delo v skupini.
Učna sredstva in pripomočki: brošura z zemljevidom, navodili in nalogami (Priloga 1);
svinčnik; podloga za pisanje.
Rjava postaja: podloge za sedenje.
Rdeča postaja: model vzpetine.
Oranžna postaja: napisi časovnih obdobij.
Vijolična postaja: peskovnik za arheologa, pripomočki za arheologa, lončevina, vrečke za shranjevanje najdb, papir in pisalo.
Varnost: Učitelj učence seznani s pravili vedenja in skrbjo za varnost na opazovalnih postajah.
Pri terenskem delu učencev v skupinah ima vsaka skupina spremljevalca, ki pazi na varnost učencev.
Učencem in starše pisno obvestimo o terenskem delu (Priloga 4).
Literatura:
Program osnovna šola. Družba. Učni načrt (2011). Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport: Zavod RS za šolstvo.
25 ORGANIZACIJSKA PRIPRAVA
Učitelj si predhodno dobro ogleda teren in natančno prebere pripravo za učno pot: Rifnik z okolico, v kateri so podani osnovni podatki učne poti, opisane so opazovalne postaje in didaktični pripomočki z navodili za izdelavo, ki jih bodo učenci potrebovali pri delu.
Učitelj pred začetkom izvedbe terenskega dela (učne poti) pripraviti učne postaje (na točke izobesiti zastave ter na postaje pripraviti didaktične pripomočke).
Slika 9: Zemljevidpostaj (osebni arhiv) Priprava postaj:
– Učitelj izobesi zastavo in – pripravi podloge za sedenje.
– Učitelj izobesi zastavo.
– Učitelj izobesi zastavo in
– pripravi didaktični pripomoček: pomanjšan model Rifnika in prikaz plastnic.
Navodilo za izdelavo pomanjšanega modela Rifnika
Material: stiroporne plošče, plodloga iz kartona, dve različno dolgi vrvic, pisalo.
Stiroporne plošče za izolacijo (npr. debeline 5 cm) obrežete, da dobite pomanjšan model Rifnika (glejte sliko). Na podlogo iz kartona napišemo smeri neba (glejte sliko). Zraven položimo dve različno dolgi vrvici (glejte sliko).
Slika 10: Didaktični pripomočki na rdeči postaji (osebni arhiv)
26 – Učitelj izobesi oranžno zastavo in
– pripravi didaktični pripomoček: napisi časovnih obdobij.
Navodilo za pripravo oranžne postaje Material: trši papir/karton, pisalo.
Na trši papir/karton napišete časovna obdobja (glejte sliko) in jih položite na tla.
Slika 11: Didaktični pripomoček na oranžni postaji (osebni arhiv).
– Učitelj izobesi vijolično zastavo in
– pripravi didaktični pripomoček: prikaz arheologovega dela.
Navodilo za pripravo vijolične postaje
Material: nizka kartonska škatla, mivka, orodje arheologa (čopiči, motika, lupa …), lončevina (npr.: razbit glineni lonček), papir, pisalo, vrečke za shranjevanje najdb (npr.: živilske vrečke).
Mivko nasujete v nizko kartonsko škatlo. V mivko zakopljete lončevino. Zraven pripravite orodje, papir, pisalo in vrečke za shranjevanje najdb.
Slika 12: Didaktični pripomočki na vijolični postaji (osebni arhiv) – Učetelj izobesi rumeno zastavo.
– Učitelj izobesi zeleno zastavo.
Lončevina
Škatla z mivko Pripomočki za delo
arheologa
27 POTEK UVODNI DEL V UČILNICI
Npr. teden dni pred odhodom na teren:
Terensko delo – napoved
Učencem povem, da se bomo naslednji teden odpravili na Rifnik in se tam učili o njem.
Povem jim, da bodo razdeljeni v manjše skupine. Vsak bo dobil svojo brošuro z navodili za delo in nalogami ter izzivi. Spremenili se bodo v zgodovinarje in geografe ter raziskali Rifnik.
Opozorim jih, da naj imajo oblečena športna oblačila in da naj bodo primerno obuti. S seboj naj imajo vodo, pisalo in podlogo za pisanje.
Sledijo navodila za terensko delo.
– Ko pridemo na vrh Rifnika, boste imeli 20 minut časa za malico, nato se vsi skupaj dobimo na rjavi postaji, kjer boste razdeljeni v tri skupine. Vsaka skupina bo imela spremljevalca in svoje zaporedje postaj.
– Vsak bo dobil svojo brošuro z navodili in nalogami, ki jih bo sproti reševal.
– S seboj imejte svinčnik, radirko in podlogo za pisanje.
– Povemo jim, da bodo imeli na vsaki postaji približno 5–7 minut časa, da odgovorijo na vprašanja. Opozorimo jih še, da bodo na rumeni postaji za reševanje izziva porabili približno 15 min.
– Vsako postajo za seboj pospravite.
IZVEDBA TERENSKEGA DELA Uvod (5 min)
Z učenci se peš odpravimo na Rifnik. Ko prispemo na vrh, jim povem, da imajo 20 minut časa za malico, nato se dobimo pri rjavi zastavi. S seboj naj imajo svinčnik, radirko in podlogo za pisanje.
Tam učencem najprej razdelim brošure z navodili in nalogami ter jim naročim, da se nanje podpišejo. Nato učence s preštevanjem (1, 2, 3) razdelim v a, b in c skupino. Naročim jim, da naj na naslovnici obkrožijo svojo skupino. Opozorim jih, da morajo paziti, da bodo postaje obhodili v pravilnem vrstnem redu, ter jim povem, da vsi začnemo na rjavi postaji in vsi zaključimo na zeleni. Povem jim še, kdo od učiteljev je spremljevalec njihove skupine.
Rjava postaja: Začutimo Rifnik SLIKA:
Namen: Motivacija, sprostitev in čutna zaznava okolice.
Pripomočki: blazine, rjava zastava.
Priprava: Na postaji izobesimo rjavo zastavo. Na tla, v obliki krožnice, razporedimo blazine.
Učence povabim, da se usedejo na blazine, in sicer tako, da bodo k meni kazali hrbet (njihov pogled ni usmerjen v središče krožnice). Sama se postavim v središče krožnice. Ko se učenci
28
posedejo, jim naročimo, da naj odprejo brošuro na strani 2 in sledijo navodilom. Opozorimo jih, da med vajo nihče ne govori, razen učitelj/-ica, ki podaja navodila.
Vprašanja učitelja/-ice so v poševni pisavi:
Ko s postavljanjem vprašanj zaključim, učencem naročim, da se obrnejo tako, da bodo gledali v središče krožnice, in jih povabim, da delijo svoje vtise.
Po končani vaji jim povemo, da se zdaj začne raziskovanje Rifnika.
Osrednji del (35 min)
Modra postaja: Razgledna točka SLIKA:
Namen: Geografske vsebine (učni cilji: [1–4])
Učenci samostojno preberejo navodila v brošuri z nalogami in rešijo naloge na strani 3.
29
Rdeča postaja: Plastnice SLIKA:
Namen: Geografske vsebine (učni cilj: [5])
Pripomočki in priprava postaje so opisani v organizacijski pripravi.
Učenci preberejo navodila v brošuri za učence, nato opravijo izziv (iz stiropornih plošč sestavijo model hriba; plošče si morajo slediti od največje do najmanjše), na koncu v brošuri na strani 4 rešijo naloge.
Oranžna postaja: Časovni trak SLIKA:
Namen: Zgodovinske vsebine (učni cilji: [6–7]) Pripomočki in priprava postaje so opisani v organizacijski pripravi.
Učenci preberejo navodila v brošuri in razvrstijo napise časovnih obdobij v pravilno zaporedje od najstarejšega do danes.
Vijolična postaja: Arheolog, arheološko najdišče SLIKA:
Namen: Zgodovinske vsebine (učna cilja: [9, 10]) Pripomočki in priprava postaje so opisani v organizacijski pripravi.
Na postaji učence pričaka arheolog (npr.: učiteljica). Pogovorijo se o poklicu arheologa in rekonstruiranju objektov. Nato se preizkusijo v poklicu arheologa (izkopavanje lončevine).
Na koncu rešijo naloge v brošuri na strani 6.
30
Rumena postaja: Naselbina iz poznega starega veka SLIKA:
Namen: Zgodovinske vsebine (učna cilja: [8, 11])
Učenci se orientirajo s pomočjo zemljevida, ki ga imajo v brošuri na strani 7, in obiščejo vse rekonstrukcije objektov iz poznega starega veka.
Spremljevalni učitelj lahko določi vodjo odprave ali učencem prepusti, da se sami organizirajo in gredo od objekta do objekta.
Učenci sproti rešujejo naloge v brošuri na strani 7.
Zaključek (5 min)
Zelena postaja: Preglejmo in razmislimo
(opomba: zaključek lahko izvedemo tudi v razredu) Namen: Pregled pravilnih rešitev, problemsko razmišljanje.
Vsi učenci se zberejo na končni postaji. Skupaj z učiteljem pregledajo naloge v brošuri.
Diferenciacija:
Učence, ki pridejo prvi na končno postajo, zaposlimo tako, da v skupini ustno odgovorijo na vprašanja, ki so v brošuri na strani 8.
Rešitve nalog v brošuri za učence:
Modra postaja: c) jugovzhodno, 568 m, 259 m; d) višji, manj; e) Da.; Da.; Da.
Rdeča postaja: Izziv: a) Pomanjšan model hriba Rifnika.; 1. a); 2. b); 3. a) Vijolična postaja: 1. materialne, zavarujejo; 2. lopatica, kladivo, čopiči, lupa
Rumena postaja: Izziv: 1 in 2 – cerkev iz poznega starega veka (verski obredi), 3 – zbiralnik vode (shranjevanje vode), 4 – stražarnica (varovanje prebivalcev pred tujci); 5–11: hiše (bivališča prebivalcev).
Zelena postaja: 2. a) Obzidje so zgradili na južnem in zahodnem pobočju Rifnika, da so se zavarovali pred vdori sovražnikov, ker sta ti dve pobočji položnejši in je bil dostop sovražnikov iz teh dveh strani na vrh lažji.; b) Stražarnice so imeli, da so se zavarovali pred sovražniki. S stražarnic so nadzirali dogajanje v okolici naselbine.; c) Na Rifniku ni tekoče vode, zato so morali imeti zbiralnik vode. Vodo so vanj dobili ob dežju, tako da so imeli s streh v zbiralnik vode napeljane žlebove.
31 1.1.2 Brošura za učence
Brošura z nalogami za učence (Priloga 1) vključuje zemljevid in vodi učence po pomembnih izbranih opazovalnih mestih (razgledna ploščad, cerkvi, zbiralnik vode, hiše, obzidje …) na Rifniku. Učenci morajo na različne načine sami poiskati oz. pridobiti potrebne informacije in jih zapisati k dani nalogi v brošuri. Pri tem se učenci urijo v iskanju, uporabi in interpretaciji različnih zgodovinskih virov, ki jim pomagajo odkrivati preteklost domačega kraja, in v geografskem opazovanju, s katerim odkrivajo geografske značilnosti domače pokrajine.
1.2 E-učna pot
E-učna pot je nastala kot alternativa k izkustvenemu učenju v naravi, ki smo jo zasnovali v času epidemiološkega stanja (covid-19) v državi in posledičnem šolanju od doma. Dostopna je na spletni strani Raziskovanje Rifnika (http://raziskovanjerifnika.splet.arnes.si).
Pri zasnovi spletne strani smo želeli, da je delo na njen enostavno in razumljivo. Ustvarili smo sedem zavihkov. V prvem zavihku »Uvod« obiskovalce nagovorimo in jim podamo navodila za interaktiven obisk Rifnika. Ostali zavihki predstavljajo posamezne postaje, ki sovpadajo s postajami, ki bi jih učenci obiskali na terenu.
Z izobraževalnimi videi smo želeli doseči, da učenci dobijo čim bolj realno predstavo Rifnika in spoznajo nekatere zgodovinske in geografske vsebine, ki so v skladu z učnim načrtom za predmet družba.
Na spletni strani je šest izobraževalnih videov, ki jih najdemo pod zavihki postaj. Interaktiven obisk začnemo na rjavi postaji in zaključimo na rumeni. Pomembno je, da si videe ogledamo v zaporedju, ki je določen v zavihku »uvod«, saj si videi postaj med seboj sledijo v zaporedju, kot bi jih obiskali na terenu. Na koncu vsakega videa je napoved naslednje postaje in na začetku vsake postaje je prikazana pot, ki bi jo prehodili na terenu.
Slika 13: Spletišče Raziskovanje Rifnika (osebni arhiv)
1.2.1 Izobraževalni videi z nalogami
Izobraževalni videi so bili posneti na Rifniku. Snemali smo jih s kamero in videe nato obdelali s programom VieoPad. Pri tem smo želeli, da so videi kratki in bogati z učno vsebino. Prostor
32
smo dobro preučili in glede na naše potrebe izbrali ustrezne točke za snemanje videov. Vizualno vključujejo najbolj prepoznavne točke vzpetine.
V video smo vključili didaktični material, in sicer na način, kot bi z njim rokovali učenci, če bi fizično obiskali učno pot. Didaktični material smo izdelali izključno za namen učne poti.
Postopek izdelave zanj pa je opisan v pripravi za terensko delo.
Videe smo nadgradili z interaktivnimi nalogami, ki sproti preverjajo učenčevo razumevanje obravnavanih učnih vsebin.
Slika 14: Primer videa na spletišču Raziskovanje Rifnika (osebni arhiv)
Vsebina izobraževalnih videov na spletni strani Raziskovanje Rifnika:
a) Rjava postaja: Vodena vizualizacija
V zavihku rjave postaje je video, katerega namen je vizualizirati in začutiti okolico Rifnika.
Obiskovalci spletne strani prisluhnejo glasovnemu vodenju in ob tem gledajo video, ki prikazuje vrh Rifnika. Obiskovalci dobijo prostorsko predstavo okolice.
b) Modra postaja: Razgledna točka
Na spletni strani je v zavihku modre postaje video, ki je bil posnet na razgledni točki Rifnika.
Vključuje enake vsebine, kot so opisane na modri postaji v učni pripravi za terensko delo. Te so: lega Rifnika glede na izbran objekt (OŠ Hruševec Šentjur), nadmorska višina mesta Šentjur in vzpetine Rifnik, urjenje opazovanja okolice in branja zemljevida.
33 c) Rdeča postaja: Plastnice
V zavihku rdeče postaje je video, ki je bil posnet na lokaciji zahodno od razgledne točke, kjer so mize in klopce. V vidu se obiskovalci spletne strani seznanijo s pojmom plastnice. Za lažjo razlago plastnic smo uporabili pomanjšan model Rifnika, ki smo ga sestavili iz stiropornih plošč. Cilj naloge je prikaz plastnic in razlik v strmini pobočij Rifnika.
č) Oranžna postaja: Časovna obdobja
Video oranžne postaje je lociran na gozdno pot, ki povezuje razgledno točko z brunarico. V video so zajete vsebine o časovnih obdobjih. Cilj naloge je ponovitev časovnih obdobij in seznanitev z informacijama o času, ko je bil Rifnik prvič poseljen in o tem, da rekonstruirana naselbina na Rifniku prikazuje naselbino iz poznega starega veka.
d) Vijolična postaja: Arheolog
V videu opišemo arheologijo kot vedo, poklic arheologa in kaj je rekonstrukcija objektov.
Demonstriramo delo arheologa v improviziranem arheološkem najdišču, ki smo ga pripravili za ta namen.
e) Rumena postaja: Naselbina iz poznega starega veka
V zadnjem videu je prikazan virtualen sprehod po naselbini iz poznega starega veka. Vsak objekt je predstavljen slikovno in opisno. Na koncu videa simbolično izstopimo iz naselbine in s tem končamo popotovanje po arheološkem parku Rifnik.
1.3 Analiza interaktivnega obiska Rifnika
Interaktiven obisk Rifnika je bil posebno doživetje za nas in učence. Splet okoliščin (covid-19) nas je soočil z dejstvo, da bo načrtovano terensko delo treba prestrukturirati in ga izvesti v za nas novi obliki. V ta namen smo zasnovali e-učno pot, ki je dostopna na Arnes spletišču Raziskovanje Rifnika (http://raziskovanjerifnika.splet.arnes.si), ki je opisan v prejšnjem poglavju.
S samo izvedbo interaktivnega obiska Rifnika smo zadovoljni. Izvedba je potekala po vnaprej načrtovanih korakih. Učence in njihove starše smo predhodno pisno seznanili (Priloga 4) s potekom in načinom sodelovanja v raziskavi. Z učenci smo delili tudi stik, kamor so lahko ob nejasnostih ali dodatnih vprašanjih poklicali ali nam pisali. V pisnem obvestilu je bil naveden tudi datum spletnega srečanja, ko smo se učencem tudi osebno predstavili in natančno predstavili potek. Na spletnem srečanju smo učencem najprej podali navodila za interaktiven obisk Rifnika in jim razložili način dela. Z učenci smo delili ekran in tako izkustveno predstavili spletno stran. Pokazali smo jim uvodna navodila, nato zavihke na spletni strani ter razložili njihov namen. Predstavili smo jim tudi način reševanja kratkih didaktičnih iger, ki so del izobraževalnih videov. Ko smo učencem natančno po korakih predstavili interaktivno e-učno pot, smo jim dali možnost za dodatna vprašanja.
Sledil je drugi del, ko smo predstavili predpreizkus in popreizkus znanja in vprašalnik (Priloga 2). Z učenci smo ponovno delili ekran, da so videli predpreizkus znanja. Za nas je bilo zelo pomembno, da so si učenci določili kode, s katerimi smo zagotovili anonimnost udeležencev, mi pa smo jih potrebovali, da smo imeli pregled nad tem, kdo je rešil oba preizkusa znanja in vprašalnik, ker smo le tako lahko dobili ustrezne rezultate za našo raziskavo. Zato smo učence med spletnim srečanjem pozvali, da naj vzamejo zvezek za družbo in si vanj
34
zapišejo svojo kodo, ki jo bodo uporabili na predpreizkusu in popreizkusu znanja. Na voljo so imeli tri minute. Za hitrejše določanje kod smo z njimi delili praktičen primer in recept za določanje. Ko so si jih učenci določili, smo jim pokazali spletni predpreizkus znanja. Prebrali smo jim navodila ter predstavili naloge ter način reševanja. Ker smo se zavedali, da bodo nekateri učenci imeli pri reševanju težave, smo jih še posebej opozorili na dejstvo, da morajo preizkus rešiti od začetka do konca.
Po predstavitvi elementov raziskave smo jim razložili še, kako dostopati do posameznih elementov. Povedali smo jim, da bodo elementi dostopni postopoma, in sicer: »Danes po našem srečanju bo na URL-povezavi, ki jo imate v dokumentu z navodili, dostopen spletni predpreizkus znanja. Za reševanje spletnega predpreizkusa znanja imate čas samo danes do 12.
ure. Nato bomo spletni predpreizkus znanja zaklenili. Po 12. uri vam bo na voljo spletna stran Raziskovanje Rifnika. Obiščite vse postaje in rešite naloge. V ponedeljek pa po dostopen popreizkus znanja in vprašalnik.« Korake sodelovanja so imeli učenci tudi napisane v dokumentu, ki je bil dostopen na spletni strani šole.
Na koncu srečanja smo učencem še enkrat pokazali korake sodelovanja v raziskavi ter URL-povezave do vprašalnikov.
Sledilo je samostojno delo učencev. Njihovo delo smo sproti spremljali v bazi podatkov, ki je na voljo na spletni aplikaciji 1KA, ter na nadzorni plošči spletne strani Raziskovanje Rifnika.
Spremljali smo analitiko reševanja spletnih preizkusov in obiska spletne strani. Z reševanjem in z obiskom spletne strani smo bili zadovoljni. S tem smo dobili potrditev, da učenci na daljavo zavzeto rešujejo preizkus znanja in obiskujejo spletno stran.
V našo raziskavo smo po Graesserju in Kingu (2008) vključili od 6 od 10 ključnih kategorij učnih okolij, podprtih z IKT. In sicer:
1. Usposabljanje s pomočjo računalnika. Vključili smo interaktivni kviz, ki je bil del izobraževalnih vsebin, učenci pa so povratne informacije dobili sproti.
2. Multimedijo – učence smo poučevali s pomočjo videoposnetkov in govorjenega besedila.
3. Animirane pedagoške posrednike. To so povezave na spletu, ki pomagajo voditi učenca skozi učno enoto na računalniku.
4. Spletna okolja s posredniki: vizualizacija resničnega okolja, ki simulira okolico Rifnika.
5. Didaktične igre – so bile namenjene poučevanju.
6. Računalniško podprto sodelovanje.
Zavedali smo se, da je za nekatere bil sam potek raziskave kompleksen ali pa morda niso imeli pogojev za interaktiven obisk Rifnika in reševanja spletnih preizkusov in vprašalnika.
Dejavnikov je lahko več, vendar raziskovanje teh ni bil namen naše raziskave, smo jih pa ozavestili in zato bili zadovoljni, da smo od skupaj 35 učencev, ki so bili prisotni na spletnem srečanju, dobili rezultate 27 učencev. To pomeni, da smo od 27 učencev dobili rešen predpreizkus znanja, popreizkus znanja in vprašalnik.
Po odzivu učencev menimo, da so ti bili motivirani. Upoštevali so naša navodila ter podajali odgovore, ki so bili primerni za statistično analizo podatkov. Tezo, da so bili učenci motivirani, lahko podkrepimo tudi z dejstvom, do so učenci postavljali tudi dodatna vprašanja, poleg tega so nam nekateri na koncu raziskave pisali oz. izrazili željo, da želijo z nami tudi v živo obiskati Rifnik.
35
III EMPIRIČNI DEL
1 OPREDELITEV PODROČJA RAZISKAVE IN PROBLEMA
Muzej na prostem Rifnik nam omogoča, da si na lastne oči ogledamo artefakte in sledove človekovega delovanja iz preteklih obdobij ter njegove povezanosti z naravnim okoljem. Po
Muzej na prostem Rifnik nam omogoča, da si na lastne oči ogledamo artefakte in sledove človekovega delovanja iz preteklih obdobij ter njegove povezanosti z naravnim okoljem. Po