Vsebina izobraževalnih videov na spletni strani Raziskovanje Rifnika:
a) Rjava postaja: Vodena vizualizacija
V zavihku rjave postaje je video, katerega namen je vizualizirati in začutiti okolico Rifnika.
Obiskovalci spletne strani prisluhnejo glasovnemu vodenju in ob tem gledajo video, ki prikazuje vrh Rifnika. Obiskovalci dobijo prostorsko predstavo okolice.
b) Modra postaja: Razgledna točka
Na spletni strani je v zavihku modre postaje video, ki je bil posnet na razgledni točki Rifnika.
Vključuje enake vsebine, kot so opisane na modri postaji v učni pripravi za terensko delo. Te so: lega Rifnika glede na izbran objekt (OŠ Hruševec Šentjur), nadmorska višina mesta Šentjur in vzpetine Rifnik, urjenje opazovanja okolice in branja zemljevida.
33 c) Rdeča postaja: Plastnice
V zavihku rdeče postaje je video, ki je bil posnet na lokaciji zahodno od razgledne točke, kjer so mize in klopce. V vidu se obiskovalci spletne strani seznanijo s pojmom plastnice. Za lažjo razlago plastnic smo uporabili pomanjšan model Rifnika, ki smo ga sestavili iz stiropornih plošč. Cilj naloge je prikaz plastnic in razlik v strmini pobočij Rifnika.
č) Oranžna postaja: Časovna obdobja
Video oranžne postaje je lociran na gozdno pot, ki povezuje razgledno točko z brunarico. V video so zajete vsebine o časovnih obdobjih. Cilj naloge je ponovitev časovnih obdobij in seznanitev z informacijama o času, ko je bil Rifnik prvič poseljen in o tem, da rekonstruirana naselbina na Rifniku prikazuje naselbino iz poznega starega veka.
d) Vijolična postaja: Arheolog
V videu opišemo arheologijo kot vedo, poklic arheologa in kaj je rekonstrukcija objektov.
Demonstriramo delo arheologa v improviziranem arheološkem najdišču, ki smo ga pripravili za ta namen.
e) Rumena postaja: Naselbina iz poznega starega veka
V zadnjem videu je prikazan virtualen sprehod po naselbini iz poznega starega veka. Vsak objekt je predstavljen slikovno in opisno. Na koncu videa simbolično izstopimo iz naselbine in s tem končamo popotovanje po arheološkem parku Rifnik.
1.3 Analiza interaktivnega obiska Rifnika
Interaktiven obisk Rifnika je bil posebno doživetje za nas in učence. Splet okoliščin (covid-19) nas je soočil z dejstvo, da bo načrtovano terensko delo treba prestrukturirati in ga izvesti v za nas novi obliki. V ta namen smo zasnovali e-učno pot, ki je dostopna na Arnes spletišču Raziskovanje Rifnika (http://raziskovanjerifnika.splet.arnes.si), ki je opisan v prejšnjem poglavju.
S samo izvedbo interaktivnega obiska Rifnika smo zadovoljni. Izvedba je potekala po vnaprej načrtovanih korakih. Učence in njihove starše smo predhodno pisno seznanili (Priloga 4) s potekom in načinom sodelovanja v raziskavi. Z učenci smo delili tudi stik, kamor so lahko ob nejasnostih ali dodatnih vprašanjih poklicali ali nam pisali. V pisnem obvestilu je bil naveden tudi datum spletnega srečanja, ko smo se učencem tudi osebno predstavili in natančno predstavili potek. Na spletnem srečanju smo učencem najprej podali navodila za interaktiven obisk Rifnika in jim razložili način dela. Z učenci smo delili ekran in tako izkustveno predstavili spletno stran. Pokazali smo jim uvodna navodila, nato zavihke na spletni strani ter razložili njihov namen. Predstavili smo jim tudi način reševanja kratkih didaktičnih iger, ki so del izobraževalnih videov. Ko smo učencem natančno po korakih predstavili interaktivno e-učno pot, smo jim dali možnost za dodatna vprašanja.
Sledil je drugi del, ko smo predstavili predpreizkus in popreizkus znanja in vprašalnik (Priloga 2). Z učenci smo ponovno delili ekran, da so videli predpreizkus znanja. Za nas je bilo zelo pomembno, da so si učenci določili kode, s katerimi smo zagotovili anonimnost udeležencev, mi pa smo jih potrebovali, da smo imeli pregled nad tem, kdo je rešil oba preizkusa znanja in vprašalnik, ker smo le tako lahko dobili ustrezne rezultate za našo raziskavo. Zato smo učence med spletnim srečanjem pozvali, da naj vzamejo zvezek za družbo in si vanj
34
zapišejo svojo kodo, ki jo bodo uporabili na predpreizkusu in popreizkusu znanja. Na voljo so imeli tri minute. Za hitrejše določanje kod smo z njimi delili praktičen primer in recept za določanje. Ko so si jih učenci določili, smo jim pokazali spletni predpreizkus znanja. Prebrali smo jim navodila ter predstavili naloge ter način reševanja. Ker smo se zavedali, da bodo nekateri učenci imeli pri reševanju težave, smo jih še posebej opozorili na dejstvo, da morajo preizkus rešiti od začetka do konca.
Po predstavitvi elementov raziskave smo jim razložili še, kako dostopati do posameznih elementov. Povedali smo jim, da bodo elementi dostopni postopoma, in sicer: »Danes po našem srečanju bo na URL-povezavi, ki jo imate v dokumentu z navodili, dostopen spletni predpreizkus znanja. Za reševanje spletnega predpreizkusa znanja imate čas samo danes do 12.
ure. Nato bomo spletni predpreizkus znanja zaklenili. Po 12. uri vam bo na voljo spletna stran Raziskovanje Rifnika. Obiščite vse postaje in rešite naloge. V ponedeljek pa po dostopen popreizkus znanja in vprašalnik.« Korake sodelovanja so imeli učenci tudi napisane v dokumentu, ki je bil dostopen na spletni strani šole.
Na koncu srečanja smo učencem še enkrat pokazali korake sodelovanja v raziskavi ter URL-povezave do vprašalnikov.
Sledilo je samostojno delo učencev. Njihovo delo smo sproti spremljali v bazi podatkov, ki je na voljo na spletni aplikaciji 1KA, ter na nadzorni plošči spletne strani Raziskovanje Rifnika.
Spremljali smo analitiko reševanja spletnih preizkusov in obiska spletne strani. Z reševanjem in z obiskom spletne strani smo bili zadovoljni. S tem smo dobili potrditev, da učenci na daljavo zavzeto rešujejo preizkus znanja in obiskujejo spletno stran.
V našo raziskavo smo po Graesserju in Kingu (2008) vključili od 6 od 10 ključnih kategorij učnih okolij, podprtih z IKT. In sicer:
1. Usposabljanje s pomočjo računalnika. Vključili smo interaktivni kviz, ki je bil del izobraževalnih vsebin, učenci pa so povratne informacije dobili sproti.
2. Multimedijo – učence smo poučevali s pomočjo videoposnetkov in govorjenega besedila.
3. Animirane pedagoške posrednike. To so povezave na spletu, ki pomagajo voditi učenca skozi učno enoto na računalniku.
4. Spletna okolja s posredniki: vizualizacija resničnega okolja, ki simulira okolico Rifnika.
5. Didaktične igre – so bile namenjene poučevanju.
6. Računalniško podprto sodelovanje.
Zavedali smo se, da je za nekatere bil sam potek raziskave kompleksen ali pa morda niso imeli pogojev za interaktiven obisk Rifnika in reševanja spletnih preizkusov in vprašalnika.
Dejavnikov je lahko več, vendar raziskovanje teh ni bil namen naše raziskave, smo jih pa ozavestili in zato bili zadovoljni, da smo od skupaj 35 učencev, ki so bili prisotni na spletnem srečanju, dobili rezultate 27 učencev. To pomeni, da smo od 27 učencev dobili rešen predpreizkus znanja, popreizkus znanja in vprašalnik.
Po odzivu učencev menimo, da so ti bili motivirani. Upoštevali so naša navodila ter podajali odgovore, ki so bili primerni za statistično analizo podatkov. Tezo, da so bili učenci motivirani, lahko podkrepimo tudi z dejstvom, do so učenci postavljali tudi dodatna vprašanja, poleg tega so nam nekateri na koncu raziskave pisali oz. izrazili željo, da želijo z nami tudi v živo obiskati Rifnik.
35
III EMPIRIČNI DEL
1 OPREDELITEV PODROČJA RAZISKAVE IN PROBLEMA
Muzej na prostem Rifnik nam omogoča, da si na lastne oči ogledamo artefakte in sledove človekovega delovanja iz preteklih obdobij ter njegove povezanosti z naravnim okoljem. Po pregledu že obstoječih informacijskih tabel na Rifniku smo opazili, da so vsebine o preteklosti Rifnika z okolico izrazoslovno prezahtevne za osnovnošolski nivo razumevanja, kar predstavlja glavni problem magistrskega dela. Te vsebine smo prilagodili psihosocialnim sposobnostim petošolcev ter dodali vsebine, ki so v skladu z učnimi cilji iz učnega načrta za družbo, in tako učencem z izkustvenim učenjem približali določene geografske in zgodovinske vsebine.
Za rešitev problema smo si zadali, da zasnujemo učno pot z didaktičnim materialom, ki bi učencem omogočila izkustveno učenje na lokaciji sami, ki pa zaradi spletna okoliščin (covid-19) ni bil izvedljiv. Način dela smo prilagodili in pri tem upoštevali navodila Ministrstva za šolstvo in šport v zvezi s poučevanjem v času epidemije. Zasnovano učno pot smo nadgradili v e-učno pot, in sicer smo vzpostavili spletno stran »Raziskovanje Rifnika« in na njen objavili kratke izobraževalne videe z interaktivnimi nalogami, ki smo jih zasnovali za ta namen. Prav tako smo za petošolce izdelali spletni preizkus znanja in vprašalnik v 1-ki, s katerima smo preverili predzadnje in znanje učencev po obisku spletne strani in ogledu videov ter počutje med obiskom spletne strani.
Smiselnost prestrukturiranja praktičnega dela raziskave smo teoretično podkrepili z odločitvenim drevesom (slika), ki ga je zasnoval Lyon-Jones (2011). Drevo učitelja s kratkimi vprašanji vodi, da preveri smiselnost vključitve tehnologije v izobraževalni proces.
36