Pomembnost razlik med povprečnimi dosežki učencev na predpreizkusu in popreizkusu

4 REZULTATI

4.1 Rezultati predpreizkusa in popreizkusa znanja

4.1.3 Pomembnost razlik med povprečnimi dosežki učencev na predpreizkusu in popreizkusu

Da smo odgovorili na drugo raziskovalno vprašanje (Ali se bo pojavila razlika med povprečnimi dosežki učencev na predpreizkusu znanja in popreizkusu znanja?), smo tabelarično prikazali razlike med dosežki učencev na predpreizkusu in popreizkusu znanja.

Učenec Dosežene točke Razlika

Predpreizkus znanja Popreizkus znanja

1 9 18 9

2 12 19 7

3 12 16 4

4 14 20 6

5 10 18 8

6 14 17 3

7 9 18 9

8 14 16 2

9 13 18 5

10 11 19 8

11 14 18 4

12 12 14 2

13 11 17 4

14 14 22 8

15 12 16 4

16 10 14 4

17 16 16 0

18 14 15 1

19 10 20 10

20 13 18 5

21 13 11 2

22 13 17 5

23 13 18 5

24 12 18 6

25 14 20 6

26 14 19 5

27 8 19 11

Preglednica 3: Prikaz dosežkov učencev na predpreizkusu in popreizkusu znanja

Preglednica ponazarja število doseženih točk posameznih učencev na predpreizkusu in popreizkusu znanja. Učenec (27) je dosegel največjo razliko v doseženih točkah. Svoj rezultat je izboljšal za 11 točk, in sicer je na predpreizkusu znanja dosegel 8 točk, na popreizkusu pa

19 točk, od skupno 22 točk. Učenec (17) je na predpreizkusu in popreizkusu znanja dosegel enako število točk. Učenec (14) pa je na popreizkusu znanja dosegel vse možne točke.

Razlika v doseženih točkah na predpreizkusu in popreizkusu

znanja Frekvenca

Odstotek (%)

,00 1 3,7

1,00 1 3,7

2,00 3 11,1

3,00 1 3,7

4,00 5 18,5

5,00 5 18,5

6,00 3 11,1

7,00 1 3,7

8,00 3 11,1

9,00 2 7,4

10,00 1 3,7

11,00 1 3,7

Skupaj 27 100,0

Preglednica 4: Frekvence v razliki doseženih točk učencev na predpreizkusu in popreizkusu znanja

Preglednica ponazarja frekvence v razliki doseženih točk na predpreizkusu in popreizkusu znanja. Vidimo, da so razlike učence razporejene od nič do enajst dodatnih točk na popreizkusu znanja. Večina učencev (96,3 %) je na popreizkusu znanja dosegla višje število točk, kot na predpreizkusu znanja. Največ učencev je na popreizkusu znanja doseglo 4 (18, 5 %) ali 5 (18,5 %) točk več kot na predpreizkusu znanja.

Razlika v številu točk (predpreizkus in popreizkus znanja)

N Min. Max. M² SD³

27 0,0 11,0 5,23 2,68

Preglednica 5: Razlika med doseženimi točkami učencev na predpreizkusu in popreizkusu znanja

Iz preglednice vidimo, da so učenci na popreizkusu znanja dosegli povprečno 5,3 točke več kot na predpreizkusu.

4.1.4 Skupno število točk na predpreizkusu in popreizkusu znanja na področju zgodovine Da smo dobili odgovor na tretje raziskovalno vprašanje (Ali se bodo pojavile statistično pomembne razlike v uspešnosti reševanja posameznih nalog na predpreizkusu znanja in popreizkusu znanja na področju zgodovine?), smo naredili izračune T-testa za parne primerjave.

N Primerjava povprečij na področju zgodovine

T-test za parne primerjave M (predpreizkus) M (popreizkus)

27 7,96 11,85 t = 7,385; g = 26,

α = 0,000

*Vrednosti so statistično pomembne na stopnji zaupanja 0,00.

Preglednica 6: Razlika v povprečnem številu točk na predpreizkusu in popreizkusu znanja na področju zgodovine, in sicer pred interaktivnim obiskom Rifnika in po njem.

Vrednost T-testa za parne primerjave (t = 7,385; g = 26, α = 0,000) je statistično pomembna.

Ugotavljamo, da se med rezultati učencev na predpreizkusu in popreizkusu znanja na področju zgodovine pojavljajo statistično pomembne razlike v povprečnem doseženem številu točk na

2 M = aritmetična sredina

3 SD = standardni odklon

testu. S tveganjem, manjšim od 0,1 %, trdimo, da bi tudi v osnovni množici učenci na popreizkusu (M = 11,85) dosegli povprečno višje število točk kot na predpreizkusu (M = 7,96).

Razlika med doseženimi točkami učencev na predpreizkusu in popreizkusu znanja na področju zgodovine

N Min. Max. M SD

27 0,0 10,0 3,96 2,47

Preglednica 7: Razlika med doseženimi točkami učencev na predpreizkusu in popreizkusu znanja na področju zgodovine

4.1.5 Pomembnost razlik v uspešnosti reševanja posameznih nalog na predpreizkusu in popreizkusu znanja na področju geografije

Da smo dobili odgovor na četrto raziskovalno vprašanje (Ali se bodo pojavile statistično pomembne razlike v uspešnosti reševanja posameznih nalog na predpreizkusu znanja in popreizkusu znanja na področju geografije?), smo naredili izračune T-testa za parne primerjave.

N Primerjava povprečij na področju geografije

T-test za parne primerjave M (predpreizkus) M (popreizkus)

27 4,29 5,59 t = 7,385; g = 26,

α = 0,000

*Vrednosti so statistično pomembne na stopnji zaupanja 0,00.

Preglednica 8: Razlika v povprečnem številu točk na predpreizkusu in popreizkusu znanja na področju geografije, in sicer pred interaktivnim obiskom Rifnika in po njem

Vrednost T-testa za parne primerjave (t = 7,385; g = 26, α = 0,000) je statistično pomembna.

Ugotavljamo, da se med rezultati učencev na predpreizkusu in popreizkusu znanja na področju geografije pojavljajo statistično pomembne razlike v povprečnem doseženem številu točk na testu. S tveganjem, manjšim od 0,1 %, trdimo, da bi tudi v osnovni množici učenci na popreizkusu (M = 5,59) dosegli povprečno višje število točk kot na predpreizkusu (M = 4,29).

Razlika med doseženimi točkami učencev na predpreizkusu in popreizkusu znanja na področju zgodovine

N Min. Max. M SD

27 –1,0 3,0 1,37 0,93

Preglednica 9: Razlika med doseženimi točkami učencev na predpreizkusu in popreizkusu znanja

4.2 Rezultati vprašalnika

Z rezultati vprašalnika o počutju in izobraževalnih interaktivnih elementih odgovarjamo na peto in šesto raziskovalno vprašanje:

5. Ali bo interaktivno učenje o Rifniku z okolico pozitivno vplivalo na počutje petošolcev?

6. Kako petošolci ocenjujejo pripravljeno interaktivno gradivo?

Počutje med spletnim raziskovanjem Rifnika

POČUTJE Število (f) Delež (f %)

Zelo dobro 12 44,4

Dobro 11 40,7

Še kar dobro 4 14,8

Slabo 0 0,0

Zelo slabo 0 0,0

SKUPAJ 27 100,0

Preglednica 10: Počutje učencev med spletnim raziskovanjem Rifnika

Večina učencev (85,1 %) je odgovorila, da se je med spletnim raziskovanjem Rifnika počutila zelo dobro oz. dobro. Ostali učenci (14,8 %) so se med spletnim raziskovanjem Rifnika počutili še kar dobro.

Prevladujoče počutje v šoli

POČUTJE Število (f) Delež (f %)

Zelo dobro 10 37,0

Dobro 11 40,7

Še kar dobro 4 14,8

Slabo 0 0,0

Zelo slabo 2 7,4

SKUPAJ 27 100,0

Preglednica 11: Prevladujoče počutje učencev v šoli

Tudi v šoli se večina učencev počuti zelo dobro ali dobro (77,7 %). 14,8 % učencev je odgovorilo, da se v šoli počuti še kar dobro, en učenec pa je odgovoril, da se v šoli počuti zelo slabo.

VŠEČNOST Spletna stran

F F (%)

Zelo mi je bila všeč. 15 55,6

Bila mi je všeč. 8 29,6

Ne morem se odločiti. 4 14,8

Ni mi bila všeč. 0 0,0

Sploh mi ni bila všeč. 0 0,0

SKUPAJ 27 100,0

Preglednica 12: Opisna statistika o všečnosti spletišča Raziskovanje Rifnika

Večina učencev (85,2 %) je odgovorila, da jim je bila spletna stran Raziskovanje Rifnika zelo všeč ali všeč. Drugi učenci (14,8 %) se niso mogli odločiti, ali jim je spletna stran všeč ali ne.

VŠEČNOST Videi

F F (%)

Zelo so mi bili všeč. 12 44,4

Bili so mi všeč. 11 40,7

Ne morem se odločiti. 3 11,1

Niso mi bili všeč. 1 3,7

Sploh mi niso bili všeč. 0 0,0

SKUPAJ 27 100,0

Preglednica 13: Opisna statistika o všečnosti izobraževalnih videov na spletišču Raziskovanje Rifnika

Večini učencev (85,1 %) so bili izobraževalni videi zelo všeč ali všeč. 11,1 % učencev se ni moglo odločiti, ali so jim bili všeč ali ne, enemu učencu (3,7 %) pa videi niso bili všeč.

VŠEČNOST Razlaga

F F (%)

Zelo mi je bila všeč. 12 44,4

Bila mi je všeč. 9 33,3

Ne morem se odločiti. 6 22,2

Ni mi bila všeč. 0 0,0

Sploh mi ni bila všeč. 0 0,0

SKUPAJ 27 100

Preglednica 14: Opisna statistika o všečnosti razlage učnih vsebin na spletišču Raziskovanje Rifnika

Tudi razlaga učne snovi je bila večini učencev zelo všeč ali všeč (77,7%). Drugi učenci (22,2 %) pa se niso mogli odločiti, ali jim je bila razlaga všeč ali ne.

Najbolj všeč Najmanj všeč

F F (%) F F (%)

Spletna stran 5 18,5

Izobraževalni videi 12 44,4 1 3,7

Način podajanja snovi 0 0,0 2 7,4

Srečanje na Webexu 1 3,7 6 22,2

Način dela 1 3,7 0 0,0

Preizkusa znanja 8 29,8 4 14,8

Drugo: »Vse mi je bilo všeč.« 5 18,5 9 33,3

SKUPAJ 27 100,0 27 100,0

Preglednica 15: Opisna statistika o všečnosti sestavnih elementov dela pri raziskovanju Rifnika od doma

Iz preglednice ugotovimo, da so največ učencem (44,4 %) bili najbolj všeč izobraževalni videi, sledita preizkusa znanja (29,8 %), nato je pet učencev (18,5 %) pod možnost »drugo« navedlo, da jim je bilo vse všeč. Enemu učencu pa sta bila najbolj všeč srečanje na Webexu in način dela.

Pod rubriko najmanj všeč je največ učencev pod možnost »drugo« odgovorilo, da jim je bilo vse všeč (33,3 %). Za tem je največ učencev odgovorilo, da jim je bilo najmanj všeč srečanje na Webexu, sledi spletna stran (18,5 %), način podajanja snovi (7,4 %) in izobraževalni videi (3,7 %).

Sodelovanje v raziskavi

F F (%)

Zelo mi je bilo všeč. 15 44,4

Všeč mi je bilo. 12 55,6

Ne morem se odločiti. 0 0

Ni mi bilo všeč. 0 0

Sploh mi ni bilo všeč. 0 0

SKUPAJ 27 100,0

Preglednica 16: Opisna statistika všečnosti sodelovanja učencev v raziskavi

Iz preglednice ugotovimo, da je učencem bilo sodelovanje v raziskavi zelo všeč ali všeč (100,0 %).

5 POVZETEK IN INTERPRETACIJA UGOTOVITEV RAZISKAVE

V magistrski nalogi smo zgodovinsko in geografsko raziskali zgodovinsko pomembno vzpetino Rifnik in jo približali petošolcem. V ta namen smo zasnovali učno in zaradi epidemiološkega stanja v državi še e-učno pot, ki je dostopna na spletni strani Raziskovanje Rifnika. Zastavili smo si cilj, da bomo z didaktičnimi izobraževalnimi elementi vzpetino približali petošolcem in s tem razširili zavedanje o kulturni dediščini domačega kraja. Učne vsebine smo prilagodili učnemu načrtu družba. S pomočjo predpreizkusa in popreizkusa znanja ter vprašalnika, ki so ga rešili učenci pred obiskom spletne strani Raziskovanje Rifnika in po njem, smo merili znanje o poznavanju Rifnika z okolico in dobili mnenje o tovrstnem raziskovanju Rifnika. Tako smo dobili rezultate, s katerimi smo dobili odgovore na raziskovalna vprašanja, ki so predstavljeni v nadaljevanju.

5.1 RV1 – Ali se bo znanje petošolcev o zgodovinskih in geografskih značilnostih Rifnika z okolico po interaktivnem učenju o Rifniku z okolico povečalo?

Raziskava je pokazala, da se je znanje petošolcev o zgodovinskih in geografskih značilnosti Rifnika z okolico po interaktivnem učenju o Rifniku z okolico povečalo.

Da smo odgovorili na to vprašanje, smo učencem v spletnem predpreizkusu in popreizkusu znanja zastavili odprto vprašanje o poznavanju Rifnika in s t-testom za parne primerjave izračunali pomembnost razlik v dosežkih petošolcev na predpreizkusu in popreizkusu znanja.

Odgovori petošolcev na odprto vprašanje so se po obisku spletne strani Raziskovanje Rifnika vsebinsko razširili. Učenci so na predpreizkusu znanja imeli manj vsebinsko bogate odgovore, kar dokazujemo s številom kod. Teh je bilo pred interaktivnim obiskom Rifnika številčno 24, frekvenca teh pa je bila 55. Po interaktivnem obisku se je število kod povečalo na 31 in frekvenca teh je bila 102. Pomembne kode, ki so pojavile na novo, so: natančnejša lega Rifnika, nadmorska višina Rifnika, naštete rekonstrukcije objektov, časovno obdobje prazgodovina in stari vek, arheološko izkopavanje, najdba okostij ženske in moškega in lapidarij/razstava kamnitih spomenikov. Učenci so na vprašanje odgovarjali bolj poglobljeno in pri tem uporabljali bogatejše besedišče, ki se pojavlja v izobraževalnih videih. Frekvenca kod se je skoraj podvojila. S tem podatkom ugotavljamo, da so učenci na popreizkusu znanja navedli več podatkov, ki so se jih trenutno spomnili.

Tudi t-test za parno primerjavo je pokazal, da se med rezultati petošolcev na predpreizkusu in popreizkusu znanja pojavljajo statistično pomembne razlike o dosežkih učencev (t = 8,794; g = 26, α = 0,000). Podatke lahko posplošimo tudi na osnovno množico in s tveganjem, manjšim od 0,1 %, trdimo, da bi tudi v osnovni množici učenci na popreizkusu (M = 17,44) dosegli povprečno višje število točk kot na predpreizkusu (M = 12,26).

5.2 RV2 – Ali se bo pojavila razlika med povprečnimi dosežki učencev na predpreizkusu in popreizkusu znanja?

Rezultati dosežkov učencev na predpreizkusu in popreizkusu znanja so pokazali, da se je pojavila statistično pomembna razlika med povprečnimi dosežki učencev.

Dosežki učencev so se v povprečju izboljšali za 23,54 %. Učenci so povprečno na predpreizkusu znanja dosegli 55,73 % možnih točk, na popreizkusu pa 78,27 % možnih točk.

Ugotavljamo, da so se povprečni dosežki učencev izboljšali za 23,54 %, kar v našem primeru pomeni, da so petošolci na popreizkusu znanja dosegli povprečno 5,23 točk več kot na predpreizkusu. S t-testom za parno primerjavo (t = 8,794; g = 26, α = 0,000) smo ugotovili, da bi s tveganjem, manjšim od 0,1 %, lahko podatke posplošili tudi na osnovno množico.

5.3 RV3 – Ali se bodo pojavile statistično pomembne razlike v uspešnosti reševanja nalog na predpreizkusu znanja in popreizkusu znanja na področju zgodovine?

V uspešnosti reševanja nalog na predpreizkusu in popreizkusu znanja na področju zgodovine so se pojavile statistično pomembne razlike. Petošolci so na popreizkusu znanja pri nalogah, ki so preverjale zgodovinsko poznavanje vzpetine Rifnik in nekatere učne cilje iz sklopa Ljudje v času, dosegli povprečno 3,96 točk več kot na predpreizkusu.

Petošolci so na predpreizkusu znanja povprečno uspešno rešili 49,75 % nalog, ki se navezujejo na zgodovinsko področje, na popreizkusu pa 74,1 %. Dosežki dokazujejo, da so petošolci bili na popreizkusu znanja skoraj za ¼ (24,35 %) uspešnejši kot na pred preizkusu. S T-test za parne primerjave (t = 7,385; g = 26, α = 0,000) ugotavljamo, da lahko s tveganjem, manjšim od 0,1 %, trdimo, da bi se tudi v osnovni množici pojavile statistično pomembne razlike v povprečnem številu doseženih točk.

5.4 RV4 – Ali se bodo pojavile statistično pomembne razlike v uspešnosti reševanja nalog na predpreizkusu znanja in popreizkusu znanja na področju geografije?

Rezultati raziskave so pokazali, da so bili petošolci na popreizkusu znanja uspešnejši kot na predpreizkusom pri reševanju nalog, ki so preverjale geografsko poznavanje vzpetine in nekatere učne cilje pri predmetu družba iz sklopa Ljudje v prostoru. Povprečno so na popreizkusu znanja dosegli 1,37 točke več kot na predpreizkusu znanja.

Petošolci so na predpreizkusu znanja pravilno rešili 71,67 % nalog, na popreizkusu pa 93,17 % nalog, ki se navezujejo na geografsko področje. Povprečno so učenci izboljšali uspešnost reševanja za 21,49 %, kar v našem primeru predstavlja 1,37 točke. T-test za parno primerjavo (t = 7,385; g = 26, α = 0,000) je pokazal, da je razlika statistično pomembna in da lahko s tveganjem, manjšim od 0,1 %, trdimo, da bi tudi v osnovni množici učenci dosegali boljše rezultate na popreizkusu znanja.

5.5 RV 5 – Ali bo interaktivno učenje o Rifniku z okolico pozitivno vplivalo na počutje petošolcev?

Na peto raziskovalno vprašanje odgovorimo pritrdilno. Ocenjujemo, da je tovrstno interaktivno učenje pozitivno vplivalo na počutje učencev.

Analiza podatkov je pokazala, da se je večina učencev (85,1 %) med interaktivnim učenjem počutila zelo dobro ali dobro, preostanek učencev (14,8 %) pa se je počutil še kar dobro.

Za lažjo interpretacijo smo učence povprašali še, kako se po navadi počutijo v šoli. Rezultati so pokazali, da se tudi v šoli večina učencev (77,7 %) počuti zelo dobro ali dobro, 14,8 % se jih počuti še kar dobro, 7,4 % pa zelo slabo.

Ugotavljamo, da so se petošolci v povprečju počutili zelo dobro ali dobro med interaktivnim učenjem o Rifniku, prav tako se v povprečju počutijo zelo dobro ali dobro v šoli.

5.6 RV6 – Kako petošolci ocenjujejo pripravljeno interaktivno gradivo?

Rezultati raziskave so pokazali, da so ključni elementi (spletna stran, videi, razlaga) bili večini učencem zelo všeč ali všeč. Nekateri so navajali, da se ne morejo odločiti, ali so jim videi/razlage všeč ali ne.

Ugotavljamo, da je bila spletna stran večini učencev (85,2 %) zelo všeč ali všeč, prav tako ugotavljamo za izobraževalne videe (85,1 %). Nekoliko manj je učencem bila všeč razlaga snovi, za katero prav tako večina učencev (77,7 %) ocenjuje, da jim je bila zelo všeč ali všeč.

Učencem smo zastavili še vprašanje, v katerem smo spraševali, kateri od posameznih elementov raziskave jim je bil najbolj oz. najmanj všeč. Najbolj všeč so bili učencem izobraževalni videi (44,4 %), sledi preizkus znanja (29,5 %). Najmanj všeč pa jim je bilo srečanje na Webexu (22,2 %) in spletna stran (18,5 %). Zanimiv je podatek, da je kar 18,5 % petošolcev na vprašanje

»Kaj jim je bilo v sami raziskavi najbolj všeč?« pod rubriko »drugo« navedla, da jim je bilo vse všeč, in tudi na vprašanje »Kaj jim je bilo v sami raziskavi najmanj všeč?« je 33,3 % petošolcev navedlo, da jim je bilo vse všeč.

Za lažjo interpretacijo podatkov smo petošolcem zastavili še odprto vprašanje, ali imajo kakršen koli predlog za izboljšavo interaktivnega gradiva. Dobili smo dva predloga. Prvi predlog je bil, da bi si petošolec želel še več zgodovinskih vsebin, drugi pa, da bi si želel več interaktivnih nalog.

Za interpretacijo je zanimivo še mnenje učenke, ki je pri zadnjem odprtem vprašaju navedla, da še nikoli ni izvedela toliko o Rifniku in da se je ob tem zabavala. Pohvalila je še pripravljeno gradivo in izrazila željo, da bi z nami še izkustveno preizkusila učno pot.

5.7 Sklep empiričnega dela

Raziskava je pokazala, da so pripravljena učna gradiva statistično pomembno vplivala na dosežke učencev, saj so učenci popreizkus v povprečju rešili bolje za 5,23 dodatnih točk, izpostaviti pa je treba tudi dejstvo, da so se pomembno vsebinsko in količinsko razširili odgovori učencev na prvo odprto vprašanje. Tudi ko smo preizkus razdelili na zgodovinsko in geografsko področje, smo ugotovili, da je znanje na obeh izboljšalo. Nad doseženimi rezultati na popreizkusu znanja smo presenečeni, napredek je zavidljiv in tako velikega napredka nismo pričakovali.

Podatki z vprašalnika o počutju in mnenju o pripravljenem gradivu pa dokazujejo, da so se učenci med spletnim raziskovanjem Rifnika počutili dobro ali zelo dobro ter da je to prevladujoče počutje tudi v šoli. Hkrati pa so rezultati vprašalnika pokazali, da je bilo pripravljeno gradivo učencem zelo všeč ali všeč.

Uspeh pripisujemo več dejavnikom. Prvi dejavnik je načrtovano učenju v kontekstu, ki pa smo želeli zastaviti čim bolj izkustveno, pa čeprav v interaktivni obliki. Izkustvenost smo vključili s kratkimi vmesnimi nalogami, ki so sproti preverjale znanje učencev. Za vsako kratko nalogo smo vključili vizualno in slušno razlago, ki učencem omogoči razumevanje in spremeni oz.

dopolni njihove kognitivne konstrukte. Drugi dejavnik je, da so učenci imeli možnost

samoregulacije. To smo po našem mnenju dosegli s tem, da smo učencem na preizkusih znanja dali možnost, da na vprašanje odgovorijo s priznanjem, da tega še ne vedo, kar pa jih je spodbudilo, da so neznanim temam med spletnim obiskom Rifnika prisluhnili z večjim zanimanjem. Tako smo se hkrati izognili ugibanju in reševanju nalog s »klikom na srečo«, učenci pa so ozavestili, česa še ne vedo. Učence smo tudi na spletnem srečanju seznanili, da če česa ne vedo, to ni problematično, in jih spodbudili, da svoje neznanje ozavestijo, ker jim bo to omogočalo večji napredek. Ob priznanju, da česa še ne vemo, je senzibilnost posameznika povečana in s tem povečamo senzibilnost na kontekst (Rysiew, 2001). Pomembnost konteksta, samoregualcije in senzibilnosti izpostavljata tudi avtorja Hau Lin in Matthews (2005), ki navajata, da učenje razumemo kot družbeno pogajanje. Učitelj naj v kontekstu pripravlja učna okolja, kjer se učence spodbuja k samoregulacijskemu učenju in kjer je učenje senzibilno na kontekst. Avtorja dodajata še, da je pomembno sodelovalno učenje, ki pa ga z interaktivnim učenjem o Rifniku in okolici nismo dosegli. Predvidevamo, da bi bili dosežki učencev višji, če bi vsebine z učenci obravnavali na terenu, saj bi tam vključili tudi sodelovalno učenje.

Paradigma učenja, ki ga opisujeta Hua Liu in Matthews (2005), še izpostavljajo, da naj bo učenje aktiven proces izgradnje znanja. Pri tem je mišljeno, da se znanje ne more prenesti na učenca, temveč ga mora izgraditi sam oziroma si ga izgraditi v procesu učenja. Pri tem je v pridobivanju znanja bistvena izkušnja posameznika, ki pogojuje gradnjo znanja, zavedajoč se, da vsak ustvari svoje znanje glede na lastne izkušnje.

Pri raziskavi zaznavamo učinek napredka v znanju učencev. Da smo ga dosegli, smo predhodno proučili, kako se ljudje učimo oz. učimo s tehnologijo. Bistveno je, da smo pri učenju s tehnologijo ustvarili učne situacije, ki omogočajo interaktivnost, večsmerno komunikacijo in večpredstavnost sporočil (Aberšek, 2012). Tehnologija je omogočila nove možnosti za učenje in z njo so učenci usvajali zastavljene učne cilje ter s tem konstruirali znanje. Pri Microsoftu so razvili rubrike, kjer je uporaba IKT osmišljena kot: IKT omogoča učenje osnovnih veščin, reprodukcijo; IKT podpira konstrukcijo znanja; IKT omogoča konstrukcijo znanja; učenci so snovalci IKT rešitev (Flogie in Aberšek, 2018).

»Uvajanje tehnologije v pouk ni samo po sebi namen, ampak služi doseganju zastavljenih učnih ciljev posamezne učne enote (Anderson, 2016, str. 56).« Naš glavni cilj je bil, da pri učencih povečamo znanje in s praktičnim delom raziskave smo to dosegli. Menimo, da smo ustvarili inovativno učno okolje, ki nam ga je omogočil razvoj IKT. Izkoristili smo možnosti za učenje in poučevanje na daljavo in s tem učinkovito pridobivanje znanja in razvijanja kompetenc. Poleg tega je bilo ključno, da smo ustvarili inovativno in ustvarjalno učno okolje, ki je bilo podprto s smiselnimi metodami in načinom dela. Pri ustvarjanju učnega okolja je bil največji izziv kreiranje učnega okolja. To navajata tudi Flogie in Aberšek (2018), ki dodajata,

In document IZKUSTVENO UČENJE OTROK V NARAVNEM OKOLJU – UČNA POT: RIFNIK Z OKOLICO (Strani 53-0)