2. EMPIRIČNI DEL
2.3 Metode dela in raziskovalni pristop
2.3.5 Opisna statistika vprašalnika
Zaradi katerih težav oziroma primanjkljajev pri otroku so vas napotili v razvojno ambulanto? Možnih je VEČ odgovorov.
f f%
Težave na področju pozornosti in aktivnosti 15 22,1 %
Motnja v duševnem razvoju (MDR) 2 2,9 %
Celostni razvojni zaostanek 11 16,2 %
Gibalna oviranost 10 14,7 %
Govorno-jezikovne težave 12 17,6 %
Epilepsija 1 1,5 %
Sum na motnje avtističnega spektra 5 7,3 %
Težave na področju grafomotorike in finomotorike 10 14,7 % Kombinacija večih težav, ki niso navedene 1 1,5 %
Drugo 1 1,5 %
Skupaj 68 100,0 %
Tabela 5: Težave otrok, zaradi katerih so bili napoteni v RA
Starši so kot težave, zaradi katerih je bil njihov otrok napoten v RA, navajali (glej Tabelo 5):
največji delež otrok, 22,1 % je bilo napotenih zaradi težav na področju pozornosti in aktivnosti, 16,2 % zaradi celostnega razvojnega zaostanka, 17,6 % zaradi težav na govorno-jezikovnem področju, 7,3 % zaradi suma na motnje avtističnega spektra, 14,7 % zaradi gibalne oviranosti in enak odstotek (14,7 %) zaradi težav na področju grafomotorike in finomotorike. En otrok (1,5 %) je bil v RA napoten zaradi težav z epilepsijo. Pod možnost »Drugo« je en odgovor, in sicer je bil otrok napoten v RA zaradi težav s hipotonostjo, povečanim obsegom glave in težav zaradi prezgodnjega rojstva. Pod možnost »Kombinacija večih težav, ki niso navedene« je bil en odgovor in sicer težave s slabovidnostjo in hipotonijo.
Kako ocenjujete oddaljenost ZD Krško od vašega doma?
Kot je razvidno iz Grafa 3, kar 85,4 % staršev ocenjuje, da se jim zdi oddaljenost ZD Krško primerna in otroka brez težav pripeljejo na obravnavo. 12,2 % staršev ocenjuje, da se jim zdi oddaljenost do ZD Krško razmeroma velika, zato se skušajo s terapevti dogovoriti, da imajo na isti dan več obravnav skupaj. Zgolj eden od staršev je navedel, da se mu oddaljenost do storitev ZO zdi prevelika in otroku težje zagotavljajo vse potrebne obiske in se udeležujejo vseh timskih sestankov.
34 Graf 3: Ocena oddaljenosti ZD Krško od doma
Kako na splošno ocenjujete vašo trenutno finančno zmogljivost?
Starši svojo finančno zmogljivost ocenjujejo kot zadovoljivo (glej Graf 4) v 58,5 %. Iz podatka lahko sklepamo, da presodijo, kaj je za otroka res nujno in mu to tudi skušajo zagotoviti oz. se pozanimajo za rabljene, vendar še uporabne pripomočke. 34,1 % staršev svojo finančno zmogljivost ocenjuje kot zelo dobro in otroku lahko zagotovijo vse, kar potrebuje. 7,3 % staršev je svojo finančno zmogljivost ocenilo kot slabšo, saj otroku težje zagotavljajo vse dodatne pripomočke.
Graf 4: Ocena finančne zmogljivosti staršev
SPLOŠNA OZAVEŠČENOST O ZGODNJI OBRAVNAVI
Sklop šestih trditev (glej Graf 5), ki se celostno nanaša na splošno ozaveščenost staršev o ZO, nakazuje, da se starši glede na visoko povprečno vrednost (M=4,28) pri trditvi »Temeljni cilj zgodnje obravnave je predvsem preventiva, kjer s pomočjo različnih ciljno usmerjenih obravnav prispevamo k zmanjševanju otrokovih težav« dobro zavedajo temeljnega cilja ZO.
Prav tako so se starši z visoko povprečno vrednostjo (M=4,31) opredeljevali do trditve, ki se nanaša na timsko delo strokovnjakov multidisciplinarnega tima, njih kot staršev in zunanjih ustanov. Starši vidijo pomembno vrednost v medsebojnem sodelovanju, ki prispeva k sprejemanju pravih odločitev za njihovo družino in njihovega otroka. Vse ostale trditve imajo skupno povprečno vrednost pod 4, kar pomeni, da so bili pri opredeljevanju do trditev bolj
85,4
12,2
2,4
0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100 Zdi se mi primerna, otroka brez težav
pripeljemo na obravnavo.
Zdi se mi predaleč.
Zdi se mi predaleč, zato otroku težko zagotovimo večkratne obravnave ter se
udeležujemo timskih sestankov..
34,1
58,5
7,3
0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100 Zelo dobra, otroku lahko zagotovimo vse, smo
dobro finančno preskrbljeni.
Zadovoljiva, presodimo, kaj je res nujno za otroka in mu skušamo to priskrbeti, ali pa se
pozanimamo...
Slabša, otroku težko zagotovimo potrebne pripomočke, ker si glede na naše finančno stanje
tega ne moremo privoščiti.
35
negotovi, in se v večjem številu niso znali povsem jasno opredeliti. Najnižjo povprečno vrednost (M=3,56) dosega trditev, ki se navezuje na vključenost in sodelovanje vzgojno-izobraževalnega, socialnega in zdravstvenega področja, iz česar lahko sklepamo, da so o tem še vedno premalo ozaveščeni. Trditev, ki se nanaša na novo sprejeti ZOPOPP, je dosegla povprečno vrednost (M=3,79), kar nakazuje, da se večji delež staršev do navedene trditve ni znal opredeliti. Iz rezultata lahko sklepamo, da je nov zakon še vedno premalo znan med starši.
Trditev, ki se nanaša na podporo celotni družini, ne zgolj otroku, je dosegla povprečno vrednost (M=3,74), kar nakazuje, da določeni starši imajo občutek, da so tudi oni polno vključeni v proces ZO, medtem ko je več staršev bilo v tem primeru negotovih in neopredeljenih. Ena trditev je bila primarno namenjena delu SRP znotraj ZO in njihovim primarnim področjem dela.
Sklepam, da so se starši, ki tudi obiskujejo specialno-pedagoške obravnave, do te trditve opredeljevali med vrednostmi 4 in 5, medtem ko tisti starši, ki se s SRP še niso srečali, njihovega dela in vloge znotraj ZO ne poznajo in so bili do te trditve neopredeljeni.
Graf 5: Splošna ozaveščenost o ZO
INFORMIRANOST, ZAČETNO SOOČANJE Z DRUGAČNOSTJO OTROKA Kdo vas je prvi opozoril, da ima vaš otrok morebiti odstopanja v razvoju?
V poglavju začetnega informiranja z drugačnostjo otroka nas je zanimalo, kdo je bil tisti, ki je starše prvi opozoril na morebitna odstopanja pri otroku. Največji delež staršev, 34,6 % jih je
3,56 3,74
4,28 3,79 3,77
4,31
1 2 3 4 5
V zgodnjo obravnavo so vključeni zgolj strokovnjaki iz zdravstvene stroke.
Vključenost v razvojno ambulanto nudi veliko podporo celotni družini, ne zgolj otroku.
Temeljni cilj zgodnje obravnave je predvsem preventiva, kjer s pomočjo različnih ciljno usmerjenih obravnav
prispevamo k zmanjševanju otrokovih težav.
Januarja leta 2019 je bil sprejet Zakon o celostni zgodnji obravnavi predšolskih otrok s posebnimi potrebami.
V razvojni ambulanti se lahko srečate tudi s specialnim in rehabilitacijskim pedagogom. Primarno področje dela se nanaša na oceno otrokovih potreb ter potreb družine.
Staršem svetuje o primernih strategijah dela.
Timsko delo v razvojni ambulanti zahteva aktivno sodelovanje vseh strokovnjakov, nas kot staršev ter zunanjih ustanov (npr. vrtca) pri skupnem sprejemanju
odločitev tako za našo družino kot tudi otroka.
36
odgovorilo, da so težave opazili že sami, zato so se dodatno posvetovali z otrokovim osebnim pediatrom. Drugi največji odstotek staršev, 19,2 %, poroča, da so bili glede odstopanj v razvoju opozorjeni že v porodnišnici. 7,8 % staršev je navedlo, da jih je na težave prvi opozoril otrokov osebni zdravnik. 3,8 % staršev je navedlo, da so jih na morebitne težave opozorili njihovi sorodniki oz. prijatelji. Pod možnost »Drugo« je eden izmed staršev zapisal, da so za težave otroka izvedeli že med nosečnostjo.
Graf 6: Oseba, ki je prva prepoznala primanjkljaj pri otroku
Ko ste od otrokovega osebnega zdravnika dobili napotnico za razvojno ambulanto, ste bili obveščeni, kam greste in kaj vse lahko tam pričakujete za vas in vašega otroka?
V nadaljevanju nas je zanimalo, v kolikšni meri so bili starši obveščeni, kam gredo in kaj lahko pričakujejo, ko so dobili napotnico za RA. S tem namenom smo staršem zastavili dodatno vprašanje, če so bili na kakršenkoli način obveščeni s strani strokovnjaka ali druge osebe, kaj sploh pomeni vključitev v RA. 46.2 % (glej Graf 7) staršev je navedlo, da so informacije dobili s strani otrokovega osebnega zdravnika, 15,4 % jih je navedlo, da so informacije dobili preko drugih medijev (zloženka itd.), kjer so si o procesu ZO lahko več prebrali. Enak odstotek (15,4
%) staršev je navedlo, da o RA niso ob prejeti napotnici izvedeli nič in so informacije iskali samo na spletu. Eden izmed staršev (2,6 %) je izbral možnost, da o procesu ZO niso predhodno nič vedeli, ampak so se pozanimali pri starših, ki že imajo podobno izkušnjo. 20,5
% staršev je navedlo, da o RA in procesu ZO niso predhodno vedeli nič in so počakali, da so dobili prvi termin in tam izvedeli vse potrebne informacije.
34,6%
19,2%
7,8%
32,7%
3,8%
1,9%
0% 10% 20% 30% 40% 50% 60% 70% 80% 90% 100%
Težave smo opazili že sami, zato smo se še dodatno posvetovali z otrokovim osebnim
zdravnikom.
Na težave so nas opozorili že v porodnišnici.
Na težave nas je prvi opozoril otrokov osebni zdravnik.
Strokovni delavci v vrtcu (vzgojitelj/-ica, psiholog/-inja, drugi strokovnjaki)
Naši sorodniki oziroma prijatelji.
Drugi
37 Graf 7: Obveščenost glede prvega obiska v RA
Prvo srečanje s strokovnjaki v razvojni ambulanti je bilo za vas kot starše zagotovo zelo pomembno. Se morda spomnite, s katerim strokovnjakom oziroma več strokovnjaki ste se prvič srečali, ko ste bili naročeni na prvi pregled v razvojni ambulanti?
Največji delež (glej Graf 8) staršev, 31,0 %, se je ob prihodu v RA najprej srečalo z razvojno pediatrinjo, 20,7 % s SRP, 15,5 % s fizioterapevtom, 10,3 % z delovnim terapevtom, enak odstotek (10,3 %) z logopedom, 8,6 % z medicinsko sestro in 3,4 % s socialno delavko.
Graf 8: Strokovnjak, s katerim so se prvič srečali ob prihodu v RA
Prvi vtis ob obisku v RA je za starše OPP vsekakor zelo pomemben. Več kot polovica (glej Graf 9), 61, 4% staršev je navedlo, da so se ob prvem obisku počutili zelo dobro in so jim strokovnjaki jasno predstavili, kakšen je njihov namen obiska. 2,3 % jih je navedlo, da so bili ob prvem obisku razočarani predvsem z vidika odnosa strokovnjakov do njih in njihovega
DA, cel protokol nam je predstavil otrokov osebni zdravnik.
DA, dobili smo zloženko ali pa so nam informacije posredovali v drugi obliki, kjer smo se seznanili s splošnimi informacijami, vezanimi
na proces zgodnje obravnave.
NE, nič nismo vedeli, dobili smo zgolj napotnico, informacije smo iskali sami na spletu.
NE, za več informacij smo se pozanimali pri starših, ki že imajo takšne izkušnje in jih poznamo ali smo dobili kakšen kontakt.
NE, počakali smo, da dobimo prvi termin in tam izvemo vse informacije.
38
otroka, 6,8 % staršev se je opredelilo, da so bili ob prvem obisku prestrašeni, 4,5 % staršev se prvega obiska ne spomni, 15,9 % pa se glede počutja ob prvem obisku niso mogli opredeliti.
Pod možnost »Drugo« se je opredelilo 9,1 % staršev. Navedli so, da so bili na začetku zaradi novo nastale situacije v šoku: »Prvo sem bila šokirana, ker nisem vedela kako naj se soočim s situacijo, oziroma nisem vedela, kaj me čaka. Sedaj sem pa zelo zadovoljna da lahko pomagajo mojemu otroku ...«; »Šok, kaj vse bi naj bilo narobe«. Eden izmed staršev je v odgovoru navedel, da sploh niso vedeli, da je to zanje prvi obisk v RA: »Sploh nismo vedeli, da gre za obravnavo v razvojni ambulanti. Prejeli smo vabilo k psihologu, misleč da gre za ponovni obisk. Šele na sredini srečanja smo izvedeli, da ne gre za kontrolni pregled, ampak pregled v razvojni ambulanti. Malo več informacij bi bilo zelo dobrodošlih«. Eden izmed staršev je v odgovoru navedel, da se je počutil dobro in izrazil »vse pohvale« vsem strokovnjakom.
Graf 9: Počutje staršev ob prvem obisku
PSIHOSOCIALNA POMOČ IN PODPORA
Eno izmed načel, ki je navedeno v ZOPOPP, je tudi zagotavljanje psihosocialne pomoči staršem, zato nas je v nadaljevanju zanimalo, ali je bila staršem ponujena kakršnakoli psihosocialna pomoč in podpora. 54,1 % staršev je navedlo, da so bili deležni določene pomoči, medtem ko 45,9 % staršem pomoč ni bila nudena.
Staršem, ki so odgovorili z NE, smo zastavili dodatno odprto vprašanje: »Kaj bi vi kot starši v tistem začetnem obdobju najbolj potrebovali?«
Odgovore smo združili po sklopih glede na podobnost odgovarjanja.
Največji delež (glej Tabelo 6) staršev (46,6 %) je navedlo, da bi pri začetnem soočanju s PP otroka najbolj potrebovali pogovor (psihološka pomoč, spodbudne besede, motivacija) –
»Pogovor s psihologom, kako naj se s tem problemom spopadam«; »Podporo in razumevanje«. 13, 3 % staršev je navedlo, da bi potrebovali bolj jasne informacije glede samega postopka in načrta dela za naprej znotraj ZO – »Informacije, kakšen bo potek. Vse je bilo zelo stihijsko, brez nam znanega načrta, časovnice.«; »Da nekdo takoj na začetku obrazloži, kakšen je postopek ter kdo in kako se bo ukvarjal z otrokom«. Enak odstotek staršev je navedlo, da bi si želeli že takoj na začetku pomoč logopeda, do katerega niso uspeli priti.
En starš (6,7 %) je navedel, da bi v začetku potreboval informacijo, kako ravnati z OPP v
61,4%
2,3%
6,8%
15,9%
4,5%
9,1%
0% 10% 20% 30% 40% 50% 60% 70% 80% 90% 100%
Zelo dobro, predstavili so nam kakšen je namen našega obiska.
Razočarano, predvsem zaradi odnosa strokovnjakov do nas in našega otroka.
Prestrašeno.
Se ne morem opredeliti.
Ne spomnim se.
Drugo
39
domačem okolju in mu ponuditi čim bolj optimalno podporo – »Kako ravnati s takšnim otrokom v domačem okolju, kako mu zagotoviti čim boljše pogoje doma, kako se lotiti prehranjevanja ...«. Eden izmed staršev (6,7 %) je kot potrebno pomoč izpostavil bolj jasne informacije o težavah otroka (diagnoza). En starš se je pri odgovoru osredotočil na sorojence in podporo pri tem, kako in na kakšen način sorojencem predstaviti težave otroka – »Pomoč pri tem, kako novico, da ima naš otrok težave, sporočiti sorojencem, da zato potrebuje več pomoči …«. En starš je bil pri odgovoru negotov in na vprašanje ni odgovoril.
Odgovor f f%
Obrazložitev, kakšen je postopek in načrt dela v ZO. 2 13,3 % Informacije, kako ravnati z otrokom doma, mu ponuditi čim bolj
optimalno podporo.
1 6,7 %
Kakšne so težave otroka, diagnoza otroka. 1 6,7 %
Pogovor (psihološka pomoč, spodbuda). 7 46,6 %
Logopedska pomoč. 2 13,3 %
Kako na otroka s PP pripraviti njegove sorojence. 1 6,7 %
Se na odgovor ni znal opredeliti. 1 6,7 %
SKUPAJ 15 100,0 %
Tabela 6: Odgovori staršev, kaj bi v začetnem obdobju najbolj potrebovali
Staršem, ki so na vprašanje odgovorili z DA, smo zastavili dodatno vprašanje: »Kakšne pomoči ste bili deležni?« Odgovore smo združili po sklopih glede na podobnost odgovarjanja.
90 % staršev je kot ponujeno pomoč navedlo pomoč različnih strokovnjakov znotraj RA v obliki pogovorov, nasvetov, vaj in priporočil – »Navodila nevrofizioterapevta o ravnanju z otrokom doma.«; »Navodila delovne terapevtke o aktivnostih z otrokom doma«; »Pogovor o otrokovih težavah. Spodbuda, kako ravnati doma, kakšne vaje potrebuje za boljši razvoj, katere igrače so zanj primerne v tistem obdobju ipd.«; »Vse o negi otroka, psihološka obravnava v porodnišnici, ker je otrok prezgodaj rojen. Nato v razvojni od fizioterapevta, kako ravnati z otrokom doma, kakšne vaje izvajati. Nasveti psihologinje o splošni življenjski vzgoji«;
»Pomagali so nam, kako pravilno pristopiti do otroka in pa česa je sploh otrok zmožen«.
Staršev, katerim je bila pomoč ponujena, vendar se zanjo niso odločili, je bilo 10%. Pod razloge zakaj, so navajali, da tega psihološko še niso zmogli oz. so bili mnenja, da bodo zmogli sami brez kakršnekoli pomoči – »Zaenkrat še nismo vstopili v ta proces. Seznanili so nas s to možnostjo, vendar menimo, da zaenkrat še ne zmoremo«; »Ponujena nam je bila pomoč psihologinje, vendar je nisem potrebovala.«
Odgovor f f%
Pomoč strokovnjakov (klinični psiholog, logoped, socialni delavec, delovni terapevt, vaje, psihološka pomoč že v porodnišnici).
18 90 %
Pomoč jim je bila ponujena, vendar se zanjo niso odločili. 2 10 %
SKUPAJ 20 100,0 %
Tabela 7: Odgovori staršev glede pomoči, ki so jo bili deležni
V nadaljevanju nas je še zanimalo, kje konkretno so bili deležni prve psihosocialne pomoči (glej Graf 10). 57,8 % staršev je bilo prve pomoči deležnih znotraj zdravstvene ustanove, 31,6
% že takoj ob rojstvu v porodnišnici, 5,3 % v okviru zavodov in enak odstotek v vrtcu.
40
Graf 10: Ustanova, kjer so bili deležni prve psihosocialne pomoči
Kako na splošno ocenjujete vključenost vas kot staršev in vašega otroka v razvojno ambulanto?
Odlično vključenost njih in njihovega otroka v RA ocenjuje 70,3 % staršev (glej Graf 11). Z vključitvijo so pridobili veliko iz vidika dela z otrokom in ugotovljenih možnosti za naprej. 21,6
% jih je na vprašanje glede zadovoljstva z vključenostjo v ZO odgovorilo zadovoljivo, da bi si želeli nekoliko več razumevanja in podpore s strani strokovnega kadra. Pod možnost »Drugo«
je 8,1 % staršev navedlo, da jih moti to, da ne uspejo pridi do ustreznih kadrov. Eden izmed staršev je v odgovoru »Drugo« navedel, da ga moti predvsem to, da pogosto prevzema vlogo
»koordinatorja« med zdravniki, en starš pa je navedel, da se glede vprašanja v povezavi z vključenostjo njih kot staršev in njihovega otroka zaradi trenutnih razmer v povezavi z epidemijo ne more opredeliti. Možnosti »Slabo, zdi se nam, da so popolnoma narobe ocenili, kaj bi bilo najboljše za našega otroka« ni izbral nihče.
Graf 11: Splošna ocena vključenosti v ZO
31,6
57,8 5,3
5,3
0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100 Ob rojstvu otroka v porodnišnici.
V zdravstveni ustanovi.
V okviru zavodov.
V vrtcu.
70,3
21,6
8,1
0 20 40 60 80 100
Odlično, pridobili smo veliko, kako delati z našim otrokom in ugotovili, kakšne so
njegove možnosti za naprej.
Zadovoljivo, pričakovali smo nekoliko več razumevanja in podpore s strani
strokovnjakov.
Drugo
41
INFORMIRANOST O OTROKOVEM PRIMANJKLJAJU OZ. POSEBNIH POTREBAH Med trditvami, ki se nanašajo na informiranost o primanjkljajih otroka (glej Graf 12), je najvišjo povprečno vrednost (M=4,19) dosegla trditev, ki se nanaša na predstavitev pogledov strokovnjakov glede otrokovega razvojnega stanja in možnosti staršev za naprej. Glede na visoko povprečno vrednost, lahko sklepamo, da imajo starši v večini primerov dobre izkušnje z izmenjavo informacij s strokovnjaki. Prav tako je bila visoka povprečna vrednost (M=4,03) pri trditvi, ki se nanaša na sprejemanje otrokovih primanjkljajev in iskanja najbolj funkcionalnih strategij za njegov razvoj. Trditev, ki se nanaša na multidisciplinarni tim strokovnjakov znotraj RA in poznavanje njihovega primarnega področja dela, znaša 3,94, kar pomeni, da so se starši v večini primerov strinjali s tem, da poznajo okvirna področja dela različnih strokovnjakov.
Trditev, ki se nanaša na informacije o drugih možnih oblikah pomoči izven RA, je dosegla povprečno vrednost 3,42, kar pomeni, da so starši bili pri tej trditvi precej neopredeljeni. Iz rezultata lahko sklepamo, da niso dovolj dobro seznanjeni z informacijami o lokalnih društvih oz. organizacijah, v katere bi se lahko dodatno vključili. Trditev, ki se nanaša na iskanje dodatnih informacij glede težav otroka na spletu, je dosegla nizko povprečno vrednost (M=2,44), kar nam sporoča, da starši znotraj RA Krško v večini primerov dobijo dovolj informacij in podpore glede vseh dilem in vprašanj, ki jih imajo in ne iščejo dodatne informacije na spletu. Trditev, ki se nanaša na spremenjeno družinsko dinamiko zaradi rojstva otroka s PP, je dosegla nizko povprečno vrednost (M=2,31), kar pomeni, da se starši s trditvijo niso strinjali in so mnenja, da se njihova družinska dinamika kljub rojstvu otroka z določenimi primanjkljaji ni bistveno spremenila.
42 Graf 12: Informiranost o otrokovem primanjkljaju
Kaj ste pri začetnem informiranju o otrokovih primanjkljajih še pogrešali? (več možnih odgovorov).
Pri vprašanju, kaj bi si starši še želeli pri začetnem informiranju o otrokovih primanjkljajih (glej Graf 13), jih je 40,0 % odgovorilo, da bi jim zelo koristila organizirana izobraževanja oz. tečaji, kjer bi se dodatno opolnomočili in naučili, kako in na kakšen način naj delajo z otrokom doma.
26,7 % staršev bi si želelo organizirana srečanja s starši otrok, ki imajo podobne težave. 8,9
% staršev se je opredelilo do možnosti, kjer bi se jim predstavile različne nevladne organizacije, ki nudijo določene vrste pomoči OPP in njihovim družinam. 6,7 % staršev bi si želeli, da bi obstajala podporna skupina staršev OPP, kjer bi si nudili medsebojno pomoč in podporo. Pod možnost »Drugo« je 17,8 % staršev navedlo, da niso pogrešali nič in so prejeli
% staršev se je opredelilo do možnosti, kjer bi se jim predstavile različne nevladne organizacije, ki nudijo določene vrste pomoči OPP in njihovim družinam. 6,7 % staršev bi si želeli, da bi obstajala podporna skupina staršev OPP, kjer bi si nudili medsebojno pomoč in podporo. Pod možnost »Drugo« je 17,8 % staršev navedlo, da niso pogrešali nič in so prejeli