31,6
57,8 5,3
5,3
0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100 Ob rojstvu otroka v porodnišnici.
V zdravstveni ustanovi.
V okviru zavodov.
V vrtcu.
70,3
21,6
8,1
0 20 40 60 80 100
Odlično, pridobili smo veliko, kako delati z našim otrokom in ugotovili, kakšne so
njegove možnosti za naprej.
Zadovoljivo, pričakovali smo nekoliko več razumevanja in podpore s strani
strokovnjakov.
Drugo
41
INFORMIRANOST O OTROKOVEM PRIMANJKLJAJU OZ. POSEBNIH POTREBAH Med trditvami, ki se nanašajo na informiranost o primanjkljajih otroka (glej Graf 12), je najvišjo povprečno vrednost (M=4,19) dosegla trditev, ki se nanaša na predstavitev pogledov strokovnjakov glede otrokovega razvojnega stanja in možnosti staršev za naprej. Glede na visoko povprečno vrednost, lahko sklepamo, da imajo starši v večini primerov dobre izkušnje z izmenjavo informacij s strokovnjaki. Prav tako je bila visoka povprečna vrednost (M=4,03) pri trditvi, ki se nanaša na sprejemanje otrokovih primanjkljajev in iskanja najbolj funkcionalnih strategij za njegov razvoj. Trditev, ki se nanaša na multidisciplinarni tim strokovnjakov znotraj RA in poznavanje njihovega primarnega področja dela, znaša 3,94, kar pomeni, da so se starši v večini primerov strinjali s tem, da poznajo okvirna področja dela različnih strokovnjakov.
Trditev, ki se nanaša na informacije o drugih možnih oblikah pomoči izven RA, je dosegla povprečno vrednost 3,42, kar pomeni, da so starši bili pri tej trditvi precej neopredeljeni. Iz rezultata lahko sklepamo, da niso dovolj dobro seznanjeni z informacijami o lokalnih društvih oz. organizacijah, v katere bi se lahko dodatno vključili. Trditev, ki se nanaša na iskanje dodatnih informacij glede težav otroka na spletu, je dosegla nizko povprečno vrednost (M=2,44), kar nam sporoča, da starši znotraj RA Krško v večini primerov dobijo dovolj informacij in podpore glede vseh dilem in vprašanj, ki jih imajo in ne iščejo dodatne informacije na spletu. Trditev, ki se nanaša na spremenjeno družinsko dinamiko zaradi rojstva otroka s PP, je dosegla nizko povprečno vrednost (M=2,31), kar pomeni, da se starši s trditvijo niso strinjali in so mnenja, da se njihova družinska dinamika kljub rojstvu otroka z določenimi primanjkljaji ni bistveno spremenila.
42 Graf 12: Informiranost o otrokovem primanjkljaju
Kaj ste pri začetnem informiranju o otrokovih primanjkljajih še pogrešali? (več možnih odgovorov).
Pri vprašanju, kaj bi si starši še želeli pri začetnem informiranju o otrokovih primanjkljajih (glej Graf 13), jih je 40,0 % odgovorilo, da bi jim zelo koristila organizirana izobraževanja oz. tečaji, kjer bi se dodatno opolnomočili in naučili, kako in na kakšen način naj delajo z otrokom doma.
26,7 % staršev bi si želelo organizirana srečanja s starši otrok, ki imajo podobne težave. 8,9
% staršev se je opredelilo do možnosti, kjer bi se jim predstavile različne nevladne organizacije, ki nudijo določene vrste pomoči OPP in njihovim družinam. 6,7 % staršev bi si želeli, da bi obstajala podporna skupina staršev OPP, kjer bi si nudili medsebojno pomoč in podporo. Pod možnost »Drugo« je 17,8 % staršev navedlo, da niso pogrešali nič in so prejeli vso potrebno pomoč in podporo.
Strokovnjaki v razvojni ambulanti so nam na razumljiv način predstavili otrokovo razvojno stanje, posebnosti in možnosti otroka, kakšna
so priporočila za naprej.
O otrokovem primanjkljaju smo bili slabo obveščeni, zato smo iskali informacije na spletu, v literaturi ali pri starših, ki imajo otroka
s podobnimi težavami.
Strokovnjaki so nam bili v veliko pomoč pri lažjem sprejemanju otrokove drugačnosti.
Svetovali so nam, kako naj ravnamo z otrokom doma, skupaj smo poiskali najbolj optimalne
načine in strategije.
Informacija, da ima naš otrok težave na določenem področju, je negativno zaznamovala naše družinsko življenje (npr.
več konfliktov, spremenjeno splošno počutje, vpliv na sorojence).
Predstavili so nam, s katerimi strokovnjaki se bomo srečali, kaj vse lahko pričakujemo pri
posameznem strokovnjaku, kaj je njihovo primarno področje dela.
V razvojni ambulanti smo dobili dovolj informacij, tudi o tem, na koga vse se še lahko
obrnemo izven razvojne ambulante (specialistične ambulante, društva itd.).
43
Graf 13: Kaj bi starši še potrebovali pri začetnem soočanju z drugačnostjo otroka?
V sklopu tega poglavja nas je v nadaljevanju zanimalo, ali so se starši udeležili kakšnega izobraževanja, ki je kakorkoli povezano s težavami njihovega otroka. Staršev, ki so se dodatnega izobraževanja udeležili je bilo 11,4 %, 88,6 % staršev pa se dodatnih izobraževanj ni udeležilo.
Tisti, ki so na to vprašanje odgovorili pritrdilno, smo jim zastavili vprašanje, kašnega izobraževanja so se udeležili. Dva starša sta se udeležila dodatnega izobraževanja iz področja masaže dojenčka in dva starša dodatnih izobraževanj v sklopu centra Iris.
V nadaljevanju nas je zanimalo, kdo jih je informiral o tem dogodku oz. izobraževanju?
Glede informiranja o dogodku oz. izobraževanju (glej Graf 14) jih je 20 % izvedelo preko socialnih omrežij, 40 % staršev se je izobraževanja udeležilo po priporočilu strokovnjaka, prijatelja oz. sorodnika. Enak odstotek staršev (40 %) se je samih pozanimalo za dodatno izobraževanje.
Graf 14: Načini, kako so izvedeli za določeno izobraževanje / dogodek 40,0%
26,7%
8,9%
6,7%
17,8%
0% 10% 20% 30% 40% 50% 60% 70% 80% 90% 100%
Dodatna izobraževanja/tečaje za starše (praktični nasveti za delo z otrokom doma itd.).
Organizirana srečanja s starši ali pridobitev kontakta s starši, ki imajo otroka s podobnimi
težavami.
Predstavitev različnih nevladnih organizacij (npr.
društva Sonček), ki nudijo bolj sistematično pomoč in podporo za starše otrok z določenimi posebnimi
potrebami.
Vključenost v podporno skupino staršev otrok s posebnimi potrebami.
Drugo
20,0
40,0
40,0
0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100
Socialna omrežja (Facebook, Instagram, Twitter, itd.)
Priporočilo strokovnega delavca, prijatelja, sorodnika.
Sami smo se pozanimali za izobraževanje.
44
OCENA OTROKOVEGA RAZVOJA IN POTREB DRUŽINE
Pri poglavju Ocena otrokovega razvoja in potreb družine smo si v vprašalniku zastavili 3 trditve (glej Graf 15). Najvišjo oceno je dosegla trditev, ki se nanaša na multidisciplinarni tim. Glede na visoko povprečno oceno (M=4,03) so starši zadovoljni, da znotraj sistema ZO pridobijo oceno funkcioniranja iz več različnih vidikov. Nižja povprečna vrednost (M= 3,58) je pri trditvi, ki se nanaša na podajanje realnih informacij o stanju otroka s strani strokovnjakov. Večina staršev se je s trditvijo strinjala, medtem ko se jih kar nekaj do te trditve ni znalo povsem opredeliti. Visoko povprečno oceno je dosegla trditev, ki se nanaša na vključenost staršev pri pridobivanju ocene funkcioniranja otroka (M=3,92), kar pomeni, da je imela večina staršev pozitivno izkušnjo in možnost, da so lahko jasno izrazili svoje mnenje in s tem pomembno doprinesli k oceni funkcioniranja otroka.
Graf 15: Ocena otrokovega razvojnega stanja
MULTIDISCIPLINARNI TIM – TIMSKO SODELOVANJE – INPD – KOORDINATOR DRUŽINE
Med trditvami, ki se nanašajo na timsko sodelovanje (glej Graf 16), je najvišjo povprečno vrednost (M=4,06) dosegla trditev, ki se nanaša na koordinatorja družine znotraj RA Krško.
Starši so se v večini strinjali, da so s strani koordinatorice oz. socialne delavke dosledno obveščeni o vseh informacijah, ki so pomembne za njih iz vidika strokovnjakov znotraj multidisciplinarnega tima kot s strani zunanjih institucij (center za socialno delo, vrtec). Visoko vrednost je dosegla trditev, ki se nanaša na soodločanje staršev pri pomembnih odločitvah za njihovega otroka (M=3,86). Večina staršev se je strinjala s tem, da imajo občutek, da so v enakovredni vlogi s strokovnjaki in lahko neposredno sodelujejo pri načrtovanju pomoči.
Trditev, ki se nanaša na zastavljanje ciljev in njihovo nadaljnje preverjanje oz. prilagajanje,se je v povprečju približala vrednosti 4 (M=3,69). Iz povprečne vrednosti lahko sklepamo, da so se starši pri tej trditvi opredeljevali z vrednostmi od 1 do 5, kar pomeni, da imajo glede tega zelo različne izkušnje, kar se tiče samega zastavljanja ciljev, soodločanja in kasneje sodelovanja pri njihovi evalvaciji. Trditev, ki je v tem sklopu dosegla najnižjo vrednost, se
3,92
3,58
4,03
1 2 3 4 5
V času pridobivanja ocene funkcioniranja našega otroka smo bili aktivno vključeni. Imeli smo možnost jasno izraziti svoje mnenje. Zavedamo se, da smo s
tem pomembno doprinesli k natančnejši oceni.
Otroka so opazovali različni strokovnjaki, ki so podali realne informacije o njegovem funkcioniranju.
Njihove informacije so bile usklajene.
Zadovoljni smo, da so oceno funkcioniranja našega otroka podali različni strokovnjaki, saj smo tako
pridobili več mnenj iz različnih zornih kotov.
45
nanaša na aktivno sodelovanje pri INPD in drugih pomembnih timskih sestankih. Kot je razvidno iz tabele, so se starši pri tej trditvi zopet opredeljevali po celotnem spektru 5-stopenjske lestvice, kar kaže na to, da imajo zelo raznolike izkušnje s tovrstnim sodelovanjem.
Graf 16: Multidisciplinarni tim in timsko delo
IZVAJANJE OBRAVNAV
V katere vse obravnave ste bili oziroma ste še vedno vključeni?
Glede na potrebe OPP, se tudi odstotki glede obravnav pri določenih terapevtih (glej Graf 17) v večini primerov gibljejo nad 10 %. Najvišji delež OPP (18,55 %) je vključenih v obravnave pri razvojnem pediatru, kar je glede na protokol dela znotraj Centra za ZO logično, saj so vsi otroci, ki pridejo v RA najprej pregledani pri razvojnem pediatru. Prav tako je skladno z literaturo visok odstotek otrok vključenih v delovno terapevtsko obravnavo (18,5 %). 16,7 % otrok je obravnavanih pri SRP, 15,7 % pri logopedu, 13,0 % pri fizioterapevtu, 11,1 % otrok pri kliničnem psihologu in 6,5 % pri socialnem delavcu.
3,57
3,69
3,86
4,06
1 2 3 4 5
Pri izdelavi individualnega načrta pomoči družini in drugih timskih sestankih smo aktivno sodelovali in se pogovarjali tudi o naših družinskih potrebah in željah.
Cilji, ki smo si jih zastavili skupaj s strokovnjaki za našega otroka, so nam razumljivi. Jasno smo določili, kdaj bomo te cilje preverjali in jih morda
dodatno prilagodili.
Imamo občutek, da smo pri odločanju o pomembnih odločitvah v enakovredni vlogi s strokovnjaki, neposredno lahko sodelujemo pri načrtovanju pomoči za našega otroka in čutimo spoštovanje z
njihove strani.
Socialna delavka (koordinatorica) dosledno skrbi, da informacije med nami, strokovnjaki in zunanjimi izvajalci (vrtci, center za socialno delo) ves čas
učinkovito krožijo.
46 Graf 17: Vključenost v obravnave
Kako pogosto obiskujete obravnave?
Glede pogostosti obiskovanja obravnav (glej Graf 18) je največji delež staršev (27,3 %) navedlo, da obravnave obiskujejo enkrat tedensko, 24,2 % enkrat na mesec, 15,2 % večkrat na teden, 12,1 % enkrat na 14 dni in enak odstotek staršev obravnave obiskuje na več mesecev. Možnost »Drugo« je izbralo 9,1 % staršev, kjer so navedli, da obravnave obiskujejo nekajkrat letno, kar ni bilo ponujeno med možnostmi, en starš pa je navedel, da so zaradi epidemije že eno leto brez obravnav oz. eden izmed njih je navedel, da se je število obravnav močno zmanjšalo.
Graf 18: Pogostost obiskovanja obravnav
18,5%
18,5%
13,0%
6,5%
15,7%
11,1%
16,7%
0% 10% 20% 30% 40% 50% 60% 70% 80% 90% 100%
Obravnave pri razvojnem pediatru Obravnave pri delovnem terapevtu Obravnave pri fizioterapevtu Obravnave pri socialnem delavcu Obravnave pri logopedu Obravnave pri kliničnem psihologu Obravnave pri specialnem in rehabilitacijskem
pedagogu
27,3
15,2
12,1
24,2
12,1
9,1
0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100
Enkrat tedensko Večkrat tedensko
Enkrat na 14 dni
Enkrat na mesec Več kot na en mesec
Drugo
47
Kako ste zadovoljni s številom ponujenih obravnav glede na težave vašega otroka?
Glede zadovoljstva staršev s številom obravnav (glej Graf 19) se jih je 45,7 % opredelilo, da so z obravnavami »zadovoljni«, 22,9 % staršev je takšnih, ki so z obravnavami »zelo zadovoljni«, 28,6 % so z obravnavami »nezadovoljni« in 2,9 % staršev se je pri odgovoru opredelilo kot »zelo nezadovoljnih«.
Graf 19: Zadovoljstvo staršev z obravnavami
Starši, ki so na vprašanje o zadovoljstvu s številom ponujenih obravnav odgovorili z nezadovoljen in zelo nezadovoljen, smo jim v nadaljevanju zastavili še vprašanje: »Kakšni so razlogi za to?«
Starš, ki se je pri odgovoru opredelil, da je s številom ponujenih obravnav zelo nezadovoljen, je kot razlog navedel: »Premalo fizioterapij, terapevtu se zdi, da je otrok dosegel že vse kar lahko, vendar še zdaleč ni tako, ostali strokovnjaki so drugačnega mnenja. Če bi otrok imel več fizioterapij, bi lahko zelo napredoval«.
Starši, ki so se pri odgovoru opredelili kot nezadovoljen, so v razlogih za nezadovoljstvo navajali epidemiološko situacijo in s tem povezano zmanjšanje obravnav in opazen upad napredka pri otroku ter pomanjkanje kadra predvsem na področju govora: »Nezadostno število obiskov zaradi korone.«; »Obravnave so bile v tem času korone zelo redke. Glede na govorno težavo in tik pred vstopom v prvi razred predlagam, da bi jih otrok potreboval več ...«
V sklopu tega poglavja nas je v nadaljevanju še zanimalo, ali so se kateri starši odločili tudi za samoplačniške obravnave (glej Graf 20). 11,8 % jih je odgovorilo, da so samoplačniške obravnave obiskovali, 17,7 % staršev jih še ni, vendar razmišljajo o tem v prihodnosti, 70,5 % staršev pa je odgovorilo, da samoplačniških obravnav niso obiskovali in niti o tem niso posebej razmišljali.
22,9
45,7 28,6
2,9
0 20 40 60 80 100
Zelo zadovoljen Zadovoljen Nezadovoljen Zelo nezadovoljen
48 Graf 20: Odločitev glede samoplačniških obravnav
V primeru, da so obiskovali samoplačniške obravnave, smo jim zastavili še dodatno vprašanje, kakšnih storitev se trenutno poslužujejo. Starši, ki so samoplačniške storitve uporabljali, so navedli manualne terapije, dodatne storitve iz področja senzorike, storitve pri nevrofiziatru in terapije s peskom, bioresonanco in hipoterapijo.
Pri starših, ki so navedli, da obiskujejo samoplačniške obravnave, nas je zanimalo, kakšni so razlogi za to.
Eden izmed staršev (glej Tabelo 8) je navedel, da so med obiski samoplačniških obravnav dobili bolj konkretne napotke, kako in na kakšen način naj delajo s svojim otrokom. Eden starš je pri odgovoru označil možnost, da so strokovnjaki izrazili večjo strokovnost in so se v večji meri posvetili družini in otroku. Do možnosti: »Dobili smo več priložnosti za naše aktivno sodelovanje, vključevanje in soodločanje na obravnavah« se ni opredelil nihče. Pod možnost
»Drugo« je en starš navedel, da dodatne terapije otroku pomagajo in jih večkrat obiščejo. Drugi anketiranec je pri tem vprašanju navedel, da so jih obiskali z namenom dodatnega vpogleda na težave otroka.
f f%
Dobili smo bolj konkretne napotke, kako in na kakšen način naj delamo z otrokom.
1 25,0 %
Strokovnjaki so izrazili večjo strokovnost in so se v večji meri posvetili težavam našega otroka in nam kot staršem.
1 25,0 %
Drugo 2 50,0 %
Skupaj 4 100,0 %
Tabela 8: Razlogi za obisk samoplačniških obravnav
V nadaljevanju nas je še zanimalo, ali opažajo očitne razlike med ambulantno in samoplačniško obravnavo. 50 % staršev je navedlo, da razlike opažajo, medtem ko je enak odstotek staršev navedel, da jih ne.
Pri razlogih, kje opažajo ključne razlike, so navedli, da se jim zdijo plačljive terapije bolj kakovostne in da je telovadba z otrokom bolj intenzivna z več razpoložljivega časa.
V nadaljevanju so se starši opredeljevali do 5 trditev, ki se nanašajo na izvajanje obravnav (glej Graf 21). Najvišjo povprečno vrednost (M=4,32) je dosegla trditev, ki se nanaša na odnos strokovnjakov do staršev. Glede na visoko povprečno vrednost, so starši mnenja, da je odnos strokovnjakov strokoven in prilagojen njihovemu razumevanju in težavam otroka. Visoka povprečna vrednost (M=4,26) je tudi pri trditvi, ki se nanaša na dostopnost in razpoložljivost strokovnjakov v primeru, ko starši česa ne razumejo. Povprečna vrednost nad 4 (M=4,15) je tudi pri trditvi, ki se nanaša na pozitiven doprinos staršem, ki so se med obravnavami dodatno
14,3
49
opolnomočili za delo z otrokom. Manjša povprečna vrednost (M=3,92) je bila pri trditvi, ki se nanaša na priznanje s strani strokovnjakov in podajanje pozitivnih povratnih informacij. Glede na rezultat, ima večina staršev s tem pozitivno izkušnjo in so se z izbrano trditvijo tudi strinjali, medtem ko je bil določen delež staršev pri tej trditvi neopredeljen oz. se z izbrano trditvijo niso strinjali. Pričakovana najnižja povprečna vrednost (M=1,71) je bila pri trditvi, ki se nanaša na dejstvo, da so obravnave lahko za nekatere starše stresne in se jim prisotnost ne zdi smiselna.
Starši se v večini s to trditvijo niso strinjali in v obravnavah in sodelovanju vidijo velik doprinos napredku njihovega otroka.
Graf 21: Trditve, ki se nanašajo na izvajanje obravnav
V nadaljevanju nas je še zanimalo mnenje staršev glede enotnosti strokovnjakov pri podajanju navodil in napotkov znotraj RA Krško. Staršem smo zastavili vprašanje, ali se jim zdi, da se znotraj tima RA Krško pojavljajo razlike v podajanju napotkov in navodil za delo doma.
Skoraj večina staršev, 97,1 % je odgovorilo, da razlik v podajanju napotkov ne zaznavajo, eden od staršev (2,9 %) je pri tem vprašanju odgovoril, da razlike zaznava.
Starš, ki je na vprašanje odgovoril pritrdilno in je imel izkušnjo s podajanjem različnih napotkov in priporočil, je kot razlog navedel različne pristope vsakega strokovnjaka.
V zaključku smo staršem zastavili še tri odprta vprašanja, ker nas je zanimalo njihovo splošno osebno mnenje.
Pri prvem vprašanju nas je zanimalo, kje starši vidijo ključne prednosti zanje in njihovega otroka v RA Krško. Ker je bilo vprašanje odprto, smo odgovore razvrstili glede na podobnost odgovarjanja, pri posameznih postavkah smo vključili nekaj dobesednih citatov njihovih odgovorov.
4,15
1,71
3,97
4,32
4,26
1 2 3 4 5
Obravnave so nam dodatno pomagale pri tem, da smo se okrepili za delo z otrokom doma. Razlaga
strokovnjakov, njihovi napotki, priporočljive dejavnosti/vaje so nam podane jasno in razumljivo.
Obravnave, ki jih obiskujemo z otrokom, so za nas stresne, naše vključevanje med obravnavami se nam ne
zdi smiselno.
S strani strokovnjakov dobimo priznanje za naš trud z otrokom doma in pozitivno povratno informacijo.
Odnos strokovnjakov do nas kot staršev in otroka je ustrezen, strokoven, prilagojen našemu in otrokovemu
razumevanju ter njegovim težavam oziroma primanjkljajem.
V kolikor česar ne razumemo, so nam strokovnjaki vedno na voljo za kakršnakoli dodatna pojasnila.
50
Največji delež staršev (glej Tabelo 9) je kot prednost vključitve v RA izpostavilo hitrejši napredek otroka na različnih področjih (dodatna motivacija, napredek med obiski fizioterapevtskih obravnav, napredek na področju izražanja, vedenja itd.): »Bližina, dodatna motivacija za otroka.«; »Dobra pomoč pri otrokovem razvoju.«; »Hitrejši napredek v skupnem sodelovanju.«; »Otrok je začel bolj sodelovati, odkar hodimo v razvojno, bolj sodeluje pri reševanju nalog.«; » /…/ Otrok se boljše izraža, pove kaj si želi, kar do sedaj ni počel.«; » /…/
pomoč otroku pri gibalni oviranosti.«; » /…/ pomoč otroku pri gibalni oviranosti«. 27,2 % staršev kot pozitivno izpostavlja dostopnost strokovnjakov (empatija) in dobro medsebojno sodelovanje multidisciplinarnega tima (izvajanje timskih obravnav): »Vsi strokovnjaki so izredno strokovni, predvsem pa empatični in vedno pripravljeni pomagati.«; »Dobro je, ker je vse na enem mestu in da se več strokovnjakov vključuje v eno obravnavo.«. 15,2 % staršev kot dobro izpostavlja, da so med obiski obravnav dobili veliko koristnih napotkov in informacij, kako delati z otrokom v domačem okolju: »Dobili smo ogromno informacij, pomoči, nasvetov.«;
»Res hvala za vso pomoč in nasvete, ki so našemu otroku izredno pomagali.«; » /…/ Super se mi zdi, ker se celoten tim med seboj pogovarja in daje med seboj nasvete glede obravnav in se lažje dopolnjujejo.«; » /…/ Vsi terapevti, s katerimi smo se srečali, so bili odlični, strokovni, prilagodljivi otroku. Imeli so vedno v mislih njegove pomanjkljivosti, kako jih zmanjšati, kaj narediti.«; » /…/ Strokovno osebje je na razpolago za kakršnakoli vprašanja«; » /…/ Pomoč nam kot staršem pri prilagajanju okolja doma.«; » /…/ Pomagajo nam strokovno odgovoriti na naša vprašanja … otroka imajo v evidenci in spremljajo njegov razvoj z nekoliko mehkejšimi, a strokovnimi očmi in poskrbijo, da otrok dobi več možnosti z različnimi pristopi.«; » /…/ Zdi se mi pomembno tudi to, da starši izvemo, kako delati z otrokom doma, kako ga vzpodbujati, kaj
»Res hvala za vso pomoč in nasvete, ki so našemu otroku izredno pomagali.«; » /…/ Super se mi zdi, ker se celoten tim med seboj pogovarja in daje med seboj nasvete glede obravnav in se lažje dopolnjujejo.«; » /…/ Vsi terapevti, s katerimi smo se srečali, so bili odlični, strokovni, prilagodljivi otroku. Imeli so vedno v mislih njegove pomanjkljivosti, kako jih zmanjšati, kaj narediti.«; » /…/ Strokovno osebje je na razpolago za kakršnakoli vprašanja«; » /…/ Pomoč nam kot staršem pri prilagajanju okolja doma.«; » /…/ Pomagajo nam strokovno odgovoriti na naša vprašanja … otroka imajo v evidenci in spremljajo njegov razvoj z nekoliko mehkejšimi, a strokovnimi očmi in poskrbijo, da otrok dobi več možnosti z različnimi pristopi.«; » /…/ Zdi se mi pomembno tudi to, da starši izvemo, kako delati z otrokom doma, kako ga vzpodbujati, kaj