V nadaljevanju nas je še zanimalo mnenje staršev glede enotnosti strokovnjakov pri podajanju navodil in napotkov znotraj RA Krško. Staršem smo zastavili vprašanje, ali se jim zdi, da se znotraj tima RA Krško pojavljajo razlike v podajanju napotkov in navodil za delo doma.
Skoraj večina staršev, 97,1 % je odgovorilo, da razlik v podajanju napotkov ne zaznavajo, eden od staršev (2,9 %) je pri tem vprašanju odgovoril, da razlike zaznava.
Starš, ki je na vprašanje odgovoril pritrdilno in je imel izkušnjo s podajanjem različnih napotkov in priporočil, je kot razlog navedel različne pristope vsakega strokovnjaka.
V zaključku smo staršem zastavili še tri odprta vprašanja, ker nas je zanimalo njihovo splošno osebno mnenje.
Pri prvem vprašanju nas je zanimalo, kje starši vidijo ključne prednosti zanje in njihovega otroka v RA Krško. Ker je bilo vprašanje odprto, smo odgovore razvrstili glede na podobnost odgovarjanja, pri posameznih postavkah smo vključili nekaj dobesednih citatov njihovih odgovorov.
4,15
1,71
3,97
4,32
4,26
1 2 3 4 5
Obravnave so nam dodatno pomagale pri tem, da smo se okrepili za delo z otrokom doma. Razlaga
strokovnjakov, njihovi napotki, priporočljive dejavnosti/vaje so nam podane jasno in razumljivo.
Obravnave, ki jih obiskujemo z otrokom, so za nas stresne, naše vključevanje med obravnavami se nam ne
zdi smiselno.
S strani strokovnjakov dobimo priznanje za naš trud z otrokom doma in pozitivno povratno informacijo.
Odnos strokovnjakov do nas kot staršev in otroka je ustrezen, strokoven, prilagojen našemu in otrokovemu
razumevanju ter njegovim težavam oziroma primanjkljajem.
V kolikor česar ne razumemo, so nam strokovnjaki vedno na voljo za kakršnakoli dodatna pojasnila.
50
Največji delež staršev (glej Tabelo 9) je kot prednost vključitve v RA izpostavilo hitrejši napredek otroka na različnih področjih (dodatna motivacija, napredek med obiski fizioterapevtskih obravnav, napredek na področju izražanja, vedenja itd.): »Bližina, dodatna motivacija za otroka.«; »Dobra pomoč pri otrokovem razvoju.«; »Hitrejši napredek v skupnem sodelovanju.«; »Otrok je začel bolj sodelovati, odkar hodimo v razvojno, bolj sodeluje pri reševanju nalog.«; » /…/ Otrok se boljše izraža, pove kaj si želi, kar do sedaj ni počel.«; » /…/
pomoč otroku pri gibalni oviranosti.«; » /…/ pomoč otroku pri gibalni oviranosti«. 27,2 % staršev kot pozitivno izpostavlja dostopnost strokovnjakov (empatija) in dobro medsebojno sodelovanje multidisciplinarnega tima (izvajanje timskih obravnav): »Vsi strokovnjaki so izredno strokovni, predvsem pa empatični in vedno pripravljeni pomagati.«; »Dobro je, ker je vse na enem mestu in da se več strokovnjakov vključuje v eno obravnavo.«. 15,2 % staršev kot dobro izpostavlja, da so med obiski obravnav dobili veliko koristnih napotkov in informacij, kako delati z otrokom v domačem okolju: »Dobili smo ogromno informacij, pomoči, nasvetov.«;
»Res hvala za vso pomoč in nasvete, ki so našemu otroku izredno pomagali.«; » /…/ Super se mi zdi, ker se celoten tim med seboj pogovarja in daje med seboj nasvete glede obravnav in se lažje dopolnjujejo.«; » /…/ Vsi terapevti, s katerimi smo se srečali, so bili odlični, strokovni, prilagodljivi otroku. Imeli so vedno v mislih njegove pomanjkljivosti, kako jih zmanjšati, kaj narediti.«; » /…/ Strokovno osebje je na razpolago za kakršnakoli vprašanja«; » /…/ Pomoč nam kot staršem pri prilagajanju okolja doma.«; » /…/ Pomagajo nam strokovno odgovoriti na naša vprašanja … otroka imajo v evidenci in spremljajo njegov razvoj z nekoliko mehkejšimi, a strokovnimi očmi in poskrbijo, da otrok dobi več možnosti z različnimi pristopi.«; » /…/ Zdi se mi pomembno tudi to, da starši izvemo, kako delati z otrokom doma, kako ga vzpodbujati, kaj mu ponujati za igranje ...« 3 % staršev je kot prednost vključitve v sistem ZO navedlo upoštevanje njihovega mnenja in odločitev med izvajanjem obravnav: »Prednost je absolutna popolna vključenost nas staršev v vse obravnave in upoštevanje naših mnenj.« » /…/ Razvojna ambulanta nam daje občutek, da pri vzgajanju otroka z razvojnimi težavami nismo sami«.
Odgovor f f%
Napredek otroka na različnih področjih (dodatna motivacija, fizioterapevtske obravnave, napredek na področju izražanja, vedenja)
18 54,6
Koristni napotki / informacije kako delati z otrokom doma 5 15,2 Dostopnost strokovnjakov, dobro medsebojno sodelovanje (vključenost
več strokovnjakov v obravnave, empatičnost, več strokovnjakov na enem mestu, medsebojna usklajenost tima)
9 27,2
Upoštevanje staršev kot enakovrednih partnerjev 1 3,0
SKUPAJ 33 100,0
Tabela 9: Prednosti vključitve v RA Krško
51
V nadaljevanju nas je zanimalo še, kje starši vidijo ključne pomanjkljivosti.
Glede na postavljeno odprto vprašanje smo odgovore razvrstili glede na podobnost odgovarjanja.
Odgovor f f%
Več časa za pogovor s starši 1 3,0
Več obravnav (logopedskih, opazen slabši napredek) 17 51,5 Pomanjkljivo podani napotki za delo z otrokom (na področju
prehranjevanja, spodbujanja razvoja otroka)
2 6,1
Več sodelovanja med različnimi zdravstvenimi institucijami 1 3,0
Ne pogrešajo ničesar 12 36,4
SKUPAJ 33 100,0
Tabela 10: Pomanjkljivosti vključitve v RA (želje, kaj pogrešajo)
Kot pomanjkljivost (glej Tabelo 10) 51,5 % staršev izpostavlja premalo obravnav, ki so se med epidemijo zmanjšale oz. jih določeni otroci sploh niso imeli. Več staršev je kot pomanjkljivost izpostavilo nezmožnost dostopa do logopedskih obravnav: » /…/ več časa za obravnave.« » /…/ ni toliko obravnav, kot bi si želeli in se določene težave ne popravijo, recimo grafomotorične, koncentracija ...«; »Mogoče malo več vaj na izgovorjavi.«; »Trenutno so pomanjkljivosti neredne terapije. Seveda se zavedamo, da bo bolje, ko pridemo iz situacije, v kateri se trenutno nahajamo.«; »Pogrešamo več fizioterapevtov in da bi fizioterapevt bolj verjel v možen napredek našega otroka«.
6,1 % staršev je kot največjo pomanjkljivost izpostavilo pomanjkljivo podajanje napotkov in dodatnih informacij za delo z otrokom in aktivnosti za čim bolj celostno spodbujanje otrokovega razvoja: »Pomanjkljivosti vidim predvsem v pomanjkljivo podanih napotkih in nasvetih na področju prehranjevanja otrok z avtizmom, veliko informacij smo morali poiskati sami.«; » /…/
morda včasih bolj konkretne napotke za delo doma, ne znamo si vedno predstavljati, kaj točno moramo delati in se mi zdi, da delamo narobe«.
3 % staršev je kot pomanjkljivost navedlo premalo časa za pogovor s starši: »Pogrešam malo več pogovora med starši in strokovnjaki, predvsem v smislu otrokovega napredka in načrtov za naprej, pa tudi pogovora o občutkih nas staršev, kako se s tem soočamo, kdaj nam je težko ...«. Enak odstotek staršev kot pomanjkljivost izpostavi boljše sodelovanje zdravstvenih institucij (ZD Krško–Ljubljana): »Več sodelovanja med različnimi zdravstvenimi ustanovami (Krško–Ljubljana)«. 36,4 % staršev je navedlo, da ne opažajo nobenih pomanjkljivosti in so zadovoljni.
Na koncu vprašalnika nas je zanimalo: Kaj si želite še za naprej? (npr. več obravnav, bolj celotno upoštevanje vaših želja, potreb ...)?
Odgovor f f%
Da bi še naprej lahko obiskovali obravnave oz. da bi sploh lahko prišli do določenih terapevtov (navajali so tudi skupne obravnave).
25 75,8 Večja prilagodljivost strokovnjakov v času izvajanja obravnav na daljavo. 1 3,0
Nimajo nobenih posebnih želja. 7 21,2
SKUPAJ 33 100,00
Tabela 11: Želje za naprej
52
Glede na postavljeno odprto vprašanje smo odgovore razvrstili po sklopih glede na podobnost odgovarjanja.
Kar bi si starši želeli tudi v prihodnosti, jih je kar 75,8 % odgovorilo, da bi si želeli še v nadaljnje obiskovati obravnave in da bi čim prej lahko prišli do določenih terapevtov znotraj RA (navajali so predvsem logopede): »Da bi obravnave še naprej redno potekale.«; »Še več obravnav.
Sedaj pa seveda, da se sploh začnejo nazaj obravnave po koroni.«; »Več ciljno usmerjenih obravnav na področja z ugotovljenimi pomanjkljivostmi.«; »Za naprej bi si želeli, da bi lahko naš otrok imel še več obravnav, saj bi mu s tem pomagali, da bi še prej usvojil določene veščine.«; »Želim si samo to, da bi lahko večkrat prišle do logopeda, vendar vem, da primankuje logopedov in pedagogov«.
Eden izmed staršev (3 %) je kot željo za prihodnost navedel večjo prilagodljivost v času izvajanja obravnav na daljavo: »Večja prilagoditev strokovnega kadra aktualnim razmeram, s tem mislim predvsem na obravnave na daljavo ...«.
21,2 % staršev je navedlo, da nimajo nobenih posebnih želja za prihodnost. Želijo si, da še naprej ostane tako, kot je trenutno: »Želimo si nadaljevanje dosedanjih obravnav in odnosa, sem zadovoljna z njimi.«; »Naj ostane, tako kot je. Zadovoljna sem s tedenskimi obravnavami«.
2.3.6 Statistični testi
2.3.6.1 Ali se pojavljajo razlike pri splošni oceni vključenosti otroka v ZO glede na težave, zaradi katerih je bil napoten v RA?
Pri prvem raziskovalnem vprašanju nas je zanimalo, v kolikšni meri so starši OPP zadovoljni z vključenostjo v RA Krško. Zanimalo nas je, ali se pojavljajo razlike pri odgovarjanju na vprašanje »Kako na splošno ocenjujete vključenost vas kot staršev in vašega otroka v razvojno ambulanto?« glede na težave, zaradi katerih so bili napoteni v razvojno ambulanto. Za analizo smo uporabili statistični test Hi-kvadrat, s katerim smo preverjali soodvisnost med zadovoljstvom staršev z vključenostjo v ZO in težavami otroka.
53 Tabela 12: Soodvisnost med težavami otroka in zadovoljstvom staršev z vključitvijo v ZO
Kako na splošno ocenjujete vključenost vas kot staršev in vašega otroka v razvojno ambulanto?
Odlično Zadovoljivo Slabo Drugo
N Vrsta % Stolpec
• % vrsta – predstavljajo odstotke znotraj določene težave (npr. samo znotraj težav na področju pozornosti in aktivnosti).
• % stolpec – predstavljajo odstotke, ki se nanašajo na vse navedene težave znotraj posameznega odgovora.
54
Najvišji delež staršev (glej Tabelo 12) – 78,6 % – je njihovo vključenost ocenilo kot odlično, 14,3 % zadovoljivo in le 7,1 % staršev se je opredelilo za možnost »Drugo«, kjer so navajali, da jih moti to, da ne uspejo priti do ustreznih kadrov. Eden izmed staršev je v odgovoru navedel, da ga moti predvsem to, da pogosto prevzema vlogo koordinatorja med zdravniki, in en starš je navedel, da glede vprašanja v povezavi z vključenostjo njih kot staršev in njihovega otroka zaradi trenutnih razmer v povezavi z epidemijo, na to vprašanje ne more odgovoriti.
Starši otrok, pri katerih je prepoznana MDR, so v 100 % odgovorili, da svojo vključenost ocenjujejo kot odlično. Starši otrok s celostnim razvojnim zaostankom in gibalno oviranostjo so v večini (80 %) odgovarjali, da svojo vključenost v RA ocenjujejo kot odlično, 20 % jih je odgovorilo, da je njihova vključenost zadovoljiva. Starši otrok z govorno-jezikovnimi težavami so se v 66,7 % strinjali, da odlično ocenjujejo njihovo vključenost, medtem ko jih je 33,3 % izbralo možnost zadovoljivo. Starši otrok z epilepsijo so svojo vključenost ovrednotili kot zadovoljivo. Vsi starši (100 %), kateri otroci so bili v RA napoteni zaradi suma na motnjo avtističnega spektra, so svojo vključenost ocenili kot odlično. Starši otrok, ki so bili v RA napoteni predvsem zaradi težav na področju grafomotorike in finomotorike, so v večini (80 %) svojo vključenost ocenili kot odlično, 10 % staršev se je opredelilo za možnost zadovoljivo in en starš je izbral možnost »Drugo«. Pod kombinacijo večih težav, ki niso navedene, so starši kot težavo omenili hipotonijo in slabovidnost. Svojo vključenost v popolnosti (100 %) ocenjujejo kot odlično. Pod možnost »Drugo« je eden izmed staršev kot težavo navedel povečan obseg glave, hipotonost in prezgodnje rojstvo.
55 Tabela 13: Hi-kvadrat test
Ugotovili smo (glej Tabelo 13), da je p-vrednost pod 0,005 le pri možnosti »Drugo« (p=0,003).
Iz tega podatka lahko sklepamo, da obstaja statistično pomembna soodvisnost med težavami, zaradi katerih je bil otrok napoten v RA in splošno oceno vključenosti njih kot staršev in njihovega otroka le pri starših otroka, ki so pod težave, zaradi katerih so bili napoteni v RA, navedli hipotonijo, prezgodnje rojstvo in povečan obseg glave. Pri vseh ostalih težavah, zaradi katerih je bil otrok napoten v RA, do statistično značilnih soodvisnosti ni prihajalo.
Pearsonov Hi-kvadrat Celostni razvojni zaostanek Hi-kvadrat 1,312
df 2
p-vrednost 0,519 Gibalna oviranost Hi-kvadrat 1,312
df 2
p-vrednost 0,519 Govorno-jezikovne težave Hi-kvadrat 2,599
df 2
p-vrednost 0,273
Downov sindrom Hi-kvadrat
df
p-vrednost
Epilepsija Hi-kvadrat 3,726
df 2
56
2.3.6.2 Ali obstaja statistično pomembna razlika glede na višino stopnje izobrazbe in poseganje po dodatnih izobraževanjih glede težav otroka?
V sklopu sedmega raziskovalnega vprašanja smo za analizo uporabili Hi-kvadrat test, kjer smo preverjali, ali obstaja statistično pomembna soodvisnost med udeležbo na izobraževanju in višjo stopnjo izobrazbe. Zanimalo nas je, kako so starši zadovoljni z izmenjavo ključnih informacij, ki se navezujejo na ZO in posebne potrebe otroka.
Dodatnega izobraževanja (glej Tabelo 14), ki se povezuje s težavami njihovega otroka, se je udeležilo 60 % staršev s končanim magisterijem, 20 % staršev s končano srednjo strokovno šolo in enak odstotek (20 %) staršev z zaključeno univerzitetno diplomo. Starši z zaključeno poklicno šolo in višjo strokovno šolo se dodatnih izobraževanj niso udeleževali.
Stopnja izobrazbe: SKUPAJ
Tabela 14: Povezanost med udeležbo na izobraževanju in stopnjo izobrazbe
Vrednost df P-vrednost
Pearsonov Hi-kvadrat test 16,026a 4 ,003
N 36
Tabela 15: Hi-kvadrat test
Iz Tabele 15 je razvidno, da je p-vrednost pod 0,005 (p=0,003), kar pomeni, da med spremenljivkama obstaja statistično pomembna soodvisnost. Starši, ki imajo končano višjo
Legenda:
57
stopnjo izobrazbe (v našem primeru dokončan magisterij, univerzitetno diplomo in srednjo strokovno šolo), so se samoiniciativno udeležili dodatnih izobraževanj, kjer so se dodatno opolnomočili in pridobili informacije, kako naj pomagajo otroku.
2.3.6.3 So razlike v zadovoljstvu staršev z obravnavami v večji meri pogojene glede na določeno težavo otroka?
Pri tretjem raziskovalnem vprašanju nas je zanimalo, ali obstajajo razlike med zadovoljstvom staršev s storitvami (izvajanje obravnav itd.) glede na težave, zaradi katerih je bil otrok napoten v RA. Starši so se pri vprašanju, kako so zadovoljni s številom ponujenih obravnav glede na težave otroka, opredeljevali do 4 možnosti. Izbirali so lahko med: zelo zadovoljen, zadovoljen, nezadovoljen in zelo nezadovoljen. Za analizo smo zopet uporabili Hi-kvadrat test, kjer smo ugotavljali soodvisnost med zadovoljstvom staršev z obravnavami in težavami otroka.
58
Kako ste zadovoljni s številom ponujenih obravnav glede na težave vašega otroka?
Zelo zadovoljen Zadovoljen Nezadovoljen Zelo nezadovoljen
N Vrsta % Stolpec % N Vrsta % Stolpec % N Vrsta % Stolpec
Tabela 16: Zadovoljstvo z obravnavami glede na težave otroka
59
Glede na napotitvene težave otroka (glej Tabelo 16) se je kot zelo zadovoljnih z obravnavami opredelilo: 37,5 % staršev otrok zaradi celostnega razvojnega zaostanka, 25 % staršev otrok s težavami na področju pozornosti in aktivnosti, enak odstotek staršev otrok z gibalno oviranostjo, govorno-jezikovnimi težavami ter težavami na področju grafomotorike in finomotorike. 12,5 % staršev je z obravnavami prav tako zelo zadovoljnih, sem spadajo tisti, ki so bili napoteni zaradi hipotonije in slabovidnosti, in enak delež staršev (12, 5%), ki so v odgovoru navedli možnost »Drugo« (prezgodnje rojstvo, povečan obseg glave in hipotonost).
Za možnost zadovoljen se je opredelilo 37,5 % staršev otrok s težavami na področju grafomotorike in finomotorike ter enak delež (37,5 %) staršev otrok z govorno jezikovnimi težavami, 31,3 % staršev otrok s celostnim razvojnim zaostankom, enak delež (31, 3%) staršev otrok s težavami na področju pozornosti in aktivnosti, 25 % staršev otrok z gibalno oviranostjo, 18,8 % staršev otrok s sumom na motnjo avtističnega spektra in 12,5 % staršev otrok z motnjo v duševnem razvoju. Najvišji odstotek staršev (60 %) otrok s težavami na področju pozornosti in aktivnosti je izrazilo nezadovoljstvo z obravnavami. Kot nezadovoljni so se opredelili tudi starši otrok z govorno-jezikovnimi težavami (40 %), starši otrok z gibalno oviranostjo (30 %), 20 % staršev otrok s celostnim razvojnim zaostankom in enak odstotek vseh staršev (10 %), pri katerih se se pojavile težave z epilepsijo, sum na motnje avtističnega spektra in težave na področju grafomotorike in finomotorike. Le eden izmed staršev se je glede zadovoljstva z obravnavami opredelil kot zelo nezadovoljen. Težava, zaradi katere je bil otrok napoten v RA, pa je bila gibalna oviranost.
LEGENDA:
• % vrsta – predstavljajo odstotke znotraj določene težave (npr. samo znotraj težav na področju pozornosti in aktivnosti).
• % stolpec – predstavljajo odstotke, ki se nanašajo na vse navedene težave znotraj posameznega odgovora.
60 Tabela 17: Hi-kvadrat test
Ugotovili smo (glej Tabelo 17), da med danima spremenljivkama ni nobene soodvisnosti (p vrednost je nad 0,05). Glede na izračune Hi-kvadrat testa ugotavljamo, da ni nobene statistične soodvisnosti med zadovoljstvom s številom obravnav in težavami otroka, zaradi katerih je bil otrok napoten v RA. Še vedno pa lahko izpostavimo določene odstotke, ki so razvidni iz Tabele 16. Gibalna oviranost Hi-kvadrat 2,660
df 3 Epilepsija Hi-kvadrat 2,574
df 3
61
2.3.6.4 Ali so samoplačniške obravnave v večji meri povezane z določenimi težavami otroka?
Pri šestem raziskovalnem vprašanju nas je zanimalo, iz katerih razlogov starši OPP uporabljajo samoplačniške storitve in če je to v večji meri povezano z določenimi težavami otroka. Soodvisnost med spremenljivkama smo ugotavljali s pomočjo Hi-kvadrat testa.
Ste že kdaj obiskali samoplačniške obravnave?
DA, smo
Tabela 18: Samoplačniške obravnave glede na težave otroka
Težave (glej Tabelo 18), ki jih imajo otroci staršev, ki so samoplačniške storitve že uporabljali, so v največji meri (60 %) zaradi gibalne oviranosti, enak odstotek (60 %) zaradi celostnega razvojnega zaostanka, 20 % zaradi težav na področju pozornosti in aktivnosti in enak delež zaradi težav z epilepsijo, sumom na motnje avtističnega spektra in težav na področju grafomotorike in finomotorike. Tisti, ki samoplačniške obravnave nameravajo obiskati v prihodnje, so v največji meri starši otrok, pri katerih je prepoznan celostni razvojni zaostanek (66,7 %), 50 % zaradi gibalne oviranosti, 16,7 % zaradi težav na področju pozornosti in aktivnosti in enak odstotek staršev otrok z govorno-jezikovnimi težavami in težavami na
62
področju grafomotorike in finomotorike (16,7 %). Največji delež staršev, ki o samoplačniških obravnavah ne razmišljajo, so predvsem starši otrok s težavami na področju pozornosti in Motnja v duševnem razvoju (MDR) Hi-kvadrat ,972
df 2
P-vrednost 0,615 Celostni razvojni zaostanek Hi-kvadrat 9,724
df 2
P-vrednost ,008* Gibalna oviranost Hi-kvadrat 5,437
df 2
P-vrednost 0,066 Govorno-jezikovne težave Hi-kvadrat 4,856
df 2
P-vrednost 0,088
Downov sindrom Hi-kvadrat
df
P-vrednost
Epilepsija Hi-kvadrat 6,176
df 2
S pomočjo statističnega testa Hi-kvadrat, nas je zanimalo, ali obstaja statistično značilna soodvisnost med težavami otroka, zaradi katerih je bil napoten v RA, in obiskom samoplačniških obravnav. Ugotovili smo (glej Zabelo 19), da so se v našem primeru pojavile statistično značilne soodvisnosti (p-vrednost je pod 0,005) med težavami in obiskovanjem samoplačniških obravnav pri otrocih z epilepsijo (p=0,046) in otrocih s celostnim razvojnim
63
zaostankom (p=0,008). Iz opisne statistike lahko razberemo, da so starši otrok s težavami, pri katerih obstaja statistično pomembna soodvisnost, v večini primerov uporabljali alternativne oblike oz. obiskovali alternativne terapije (bioresonanca) v upanju na dodatno izboljšanje otrokovega stanja. Prav tako lahko iz podatkov sklepamo, da so starši želeli dobiti še eno mnenje o stanju njihovega otroka in se dodatno prepričati, ali delujejo v pravi smeri.
64
3. RAZPRAVA
Temeljna naloga ZO je, da se vsakega otroka, ki nakazuje kakršnakoli odstopanja v razvoju, čim prej vključi v program zgodnje pomoči ter se mu ponudi multidisciplinarna pomoč različnih strokovnjakov. Pri tem moramo biti pozorni na družino OPP, da ji med vključitvijo v ZO ponudimo vso potrebno pomoč in podporo. ZO otroku in celotni družini ponuja nabor različnih storitev, ki jim pomagajo pri lažjem soočanju z vsemi izzivi, ki jim prihajajo naproti. S sprejetjem novega ZOPOPP (2017) se je vloga družine OPP znotraj ZO sistemsko uredila. V raziskavi nas je zanimal vidik staršev in v kolikšni meri se oni počutijo vključene v sistem ZO ter kako kot starši doživljajo svojo vlogo v njej. Z raziskavo smo dobili dober vpogled v to, kakšne so njihove lastne izkušnje v sklopu Centra za ZO otrok Posavje. Njihovi odgovori so nam dali
Temeljna naloga ZO je, da se vsakega otroka, ki nakazuje kakršnakoli odstopanja v razvoju, čim prej vključi v program zgodnje pomoči ter se mu ponudi multidisciplinarna pomoč različnih strokovnjakov. Pri tem moramo biti pozorni na družino OPP, da ji med vključitvijo v ZO ponudimo vso potrebno pomoč in podporo. ZO otroku in celotni družini ponuja nabor različnih storitev, ki jim pomagajo pri lažjem soočanju z vsemi izzivi, ki jim prihajajo naproti. S sprejetjem novega ZOPOPP (2017) se je vloga družine OPP znotraj ZO sistemsko uredila. V raziskavi nas je zanimal vidik staršev in v kolikšni meri se oni počutijo vključene v sistem ZO ter kako kot starši doživljajo svojo vlogo v njej. Z raziskavo smo dobili dober vpogled v to, kakšne so njihove lastne izkušnje v sklopu Centra za ZO otrok Posavje. Njihovi odgovori so nam dali