2.2 Analiza toka vrednosti izdelka
2.2.2 Popis toka vrednosti izdelka
Po analizi potreb kupca izdelka, se popiše obstoječe stanje v podjetju z analizo toka vrednosti izdelka. Trenutno popisovanje, oziroma JE-popisovanje toka vrednosti izdelka se izvede vedno na licu mesta v podjetju, kjer stojijo stroji v proizvodni liniji in na delovnem mestu planiranja proizvodnje. Delavce se informira o izvedbi analize toka vrednosti, nadrejeni in vodstvo proizvodnje pa odločijo kako pravilno zajeti stanja na delovnih mestih [5].
Trenutno stanje toka vrednosti izdelka se zabeleži na podlagi 4 vprašanj o procesu:
- kdo izvaja katero dejavnost,
- od kje dobi informacije kaj je potrebno izvesti, - kako velika je zaloga oziroma stanje,
- kje dobimo potrebni material za izvedbo procesa.
Na podlagi odgovorov na zgornja vprašanja zapišemo proces oblikovanja trenutnega stanja.
1. izberemo obravnavani izdelek, 2. izberemo primerne člane tima, 3. definiramo zahteve kupca,
Teoretične osnove in pregled literature
18
2.2.2.1 Popis proizvodnih procesov
Pri analizi toka vrednosti je proizvodnja predstavljena s proizvodnimi procesi. Simbol za proizvodni proces je v obliki pravokotnika z opisom tega procesa in števila delavcev potrebnih za izvajanje procesa ter viri, ki izvajajo proces. Na spodnji sliki 2.10 je prikazan simbol proizvodnega procesa.
Slika 2.10: Simbol proizvodnega procesa [5]
Vsak simbol proizvodnega procesa ima svoje podatkovno okno, ki ga lahko vidimo na sliki 2.11 in vsebuje naslednje informacije o operaciji:
- naziv stroja,
- času obdelave enote izdelka 𝑡𝑜𝑏𝑑 [s], - času pripravljanja stroja 𝑡𝑝 [min], - razpoložljivi proizvodni čas 𝑡𝑟𝑎𝑧 [s/Dd]
- razpoložljivosti stroja 𝑅 [%].
Razpoložljivost stroja se izračuna po enačbi 2.2:
𝑹 =𝒕𝒅𝒆𝒋
𝒕𝒓𝒂𝒛, (2.2)
kjer je 𝑡𝑑𝑒𝑗 [s/Dd] dejanski proizvodni čas.
Slika 2.11: Podatkovno okno proizvodnega procesa [5]
Teoretične osnove in pregled literature
Časi v podatkovnem oknu proizvodnega procesa pri analizi toka vrednosti izdelka so definirani takole:
- Čas obdelave enote izdelka, prikazan na sliki 2.12,
je čas v katerem se obdela en predmet dela oziroma ena enota izdelka.
Slika 2.12: Čas obdelave enote izdelka [5]
- Čas pripravljanja stroja, predstavljen na sliki 2.13,
je čas, v katerem stroj ni na razpolago za obdelavo zaradi menjave orodij in naprav.
Meri se od zadnjega dobrega kosa predhodnega naročila do prvega dobrega kosa opazovanega naročila.
Slika 2.13: Čas pripravljanja stroja [5]
- Čas cikla, razviden iz slike 2.14,
je čas, ki nam pove v kolikšnem času bo izdelana enota izdelka v opazovani proizvodni operaciji.
Slika 2.14: Čas cikla [5]
Če je za izvedbo proizvodnega procesa na razpolago le en stroj, potem je čas cikla enak času obdelave. Če pa je za izvedbo proizvodnega procesa na razpolago več strojev pa je čas cikla enak izračunu po enačbi 2.3:
Teoretične osnove in pregled literature
20
2.2.2.2 Popis toka materiala
Proizvodni procesi so tesno povezani s tokom materiala, ki ga sestavljajo tri komponente:
1. transport, 2. ravnanje in 3. skladiščenje.
Transport pomeni premikanje predmetov dela iz površine prejšnje operacije na površino naslednje operacije v proizvodnem procesu ali med operacijami in vmesnim skladiščem oziroma končnim skladiščem. Transport od enega k naslednjemu proizvodnemu procesu se pokaže s simbolom puščice in sicer notranji transport je simboliziran s črno puščico, zunanji transport pa z belo puščico [5]. To vidimo tudi na spodnji sliki 2.15.
Slika 2.15: Simbol transporta materiala [5]
Obstajajo tudi drugi simboli za transport, predvsem simboli za druga transportna sredstva, kot so tovornjak, viličar in tekoči trak ali viseči transporter. Spodaj lahko na sliki 2.16 vidimo posamezne simbole transportnih sredstev in zraven tudi nekatere podatke, ki spadajo k posameznem sredstvu in ga tako bolj podrobno predstavi z dodatnimi parametri.
Slika 2.16: Simboli drugih transportnih sredstev [5]
Teoretične osnove in pregled literature
Poleg transporta je tok materiala tudi ravnanje, ki pomeni vsa ročna dela pri uskladiščenju in izskladiščenju predmetov dela [5].
Skladiščenje kot zadnji izmed materialnih tokov pomeni časovno ležanje predmetov dela v skladišču, ki bolj kot ne ponazarja čakanje materiala oziroma polizdelkov, da pridejo na vrsto za obdelavo na posamezni operaciji [5].
2.2.2.3 Popis skladiščenja
Skladiščenje med dvema zaporednima proizvodnima procesoma ali končno skladišče, oziroma katerokoli drugo skladiščenje izdelkov se simbolizira s pokončnim enakostraničnim trikotnikom in vpisom oznake skladišča, kot na spodnji sliki 2.17.
Slika 2.17: Simbol skladiščenja [5]
Vsak simbol skladiščenja ima svoje pripadajoče podatkovno okno na sliki 2.18 s podatki o:
- količini stanja enot izdelka 𝐾𝑆 [kos], - času dosega stanja 𝑡𝑑𝑜𝑠 [Dd].
Čas dosega stanja se določi po enačbi 2.4:
𝒕𝒅𝒐𝒔= 𝑲𝑺
𝑵𝒍𝒆𝒕∙ 𝑫𝒅𝒏𝒊. (2.4)
Čas dosega, ki ga izračunamo nam pove količino materiala v temu vmesnem skladišču z upoštevanjem varnostnih zalog, ki jih posamezna operacija potrebuje.
Teoretične osnove in pregled literature
22
2.2.2.4 Popis poslovnega procesa
Da se proizvodni procesi lahko izvedejo in se predmeti dela gibljejo brez neželenih motenj, so potrebne krmilne informacije, ki jih pripravi poslovni proces oziroma sistem planiranja in krmiljenja proizvodnje. Poslovni proces proizvaja, popravlja in shranjuje informacije, ki so potrebne za planiranje in krmiljenje proizvodnih procesov oziroma izvedbo delovnih nalogov. Poslovni proces se simbolizira s pravokotnikom ter se identificira z oznako poslovnega procesa kot je prikazano na sliki 2.19 [5].
Slika 2.19: Simbol za poslovni proces [5]
2.2.2.5 Popis informacijskega toka
Informacijski tok prenaša podatke in dokumente h kupcu, dobavitelju in k proizvodnim procesom. To so povezave med posameznimi operacijami z delavci in zaposlenimi, ki nam povedo vse kar nas o posamezni operaciji ali o predmetu dela zanima. Povezave informacijskega toka so simbolizirane s tanko puščico, ki je predstavljena na spodnji sliki 2.20 [5].
Slika 2.20: Simbol za informacijski tok [5]
2.2.2.6 Popis dobavitelja kupljencev
Prvi proizvodni proces v toku vrednosti izdelka je dobava kupljencev oziroma materiala.
Simbol dobavitelja kupljencev se nariše v zgornji levi kot risbe toka vrednosti. Slika 2.20 na naslednji strani prikazuje simbol dobavitelja kupljencev, ki vsebuje podatke o:
- imenu dobavitelja, - lokaciji dobavitelja,
- oznaki dobavljenih predmetov dela oziroma materiala [5].
Teoretične osnove in pregled literature
Slika 2.21: Simbol dobavitelja kupljencev [5]
Vsak simbol dobavitelja kupljencev ima pod seboj svoje pripadajoče podatkovno okno na sliki 2.22, v katerem so zapisani podatki o:
- dostavni količini enot izdelka 𝐷𝐾 [kos/dostavo], - času ponovne oskrbe 𝑡𝑜𝑠𝑘 [Dd].
Čas ponovne oskrbe se izračuna preko spodnje enačbe 2.5:
𝒕𝒐𝒔𝒌= 𝒕𝒓𝒂𝒛+ 𝒕𝒕𝒓𝒂+ 𝒕𝒅𝒐𝒃, (2.5)
kjer je 𝑡𝑟𝑎𝑧 [Dd] čas razpisa naročila, 𝑡𝑡𝑟𝑎 [Dd] čas transporta in 𝑡𝑑𝑜𝑏 [Dd] čas dobave [5].
Slika 2.22: Podatkovno okno dobavitelja kupljencev [5]
Teoretične osnove in pregled literature
24
2.2.2.7 Določitev proizvodnega pretočnega časa in časa obdelave enot izdelka
Za izvedbo celotne VSM analize se ob modeliranju doda tudi časovna črta, ki pove kako dolgo trajajo vse operacije skupaj s skladiščenjem v celotnem proizvodni procesu. Časovno črto se lomljeno nariše v spodnjem delu risbe toka vrednosti izdelka, ki s primerjavo proizvodnega pretočnega časa in časa obdelave enote izdelka omogoča vrednotenje proizvodnih procesov. S pomočjo časovne črte je analizo toka vrednosti kasneje možno izboljšati iz trenutnega stanja v prihodnje stanje [5].
Proizvodni pretočni čas enote izdelka je čas, ki ga predmet dela potrebuje, da pride od vhoda do izhoda iz proizvodnega procesa in predstavlja vsoto vseh časov obdelave enote izdelka v zgornjem delu in časov dosega stanja v spodnjem delu te lomljene črte [5].
Pretočni čas enote izdelka se izračuna po enačbi 2.6:
𝒕𝒑𝒓𝒆= ∑ 𝒕𝒐𝒃𝒅𝒊 operacij in 𝑚 [/] število skladišč v proizvodnem procesu ter 𝑡𝑝𝑟𝑒 [Dd] pretočni čas.
Časi obdelave izdelka se torej vnesejo pod posamezno operacijo na spodnje dele lomljene črte, časi doseganja stanj pa pod posamezno vmesno skladišče na zgornje dele lomljene črte in tako skupaj tvorijo časovnico analize toka vrednosti izdelka, ki je prikazana tudi na sliki 2.23 [5].
Slika 2.23: Časovnica analize toka vrednosti izdelka [5]
Pretočni čas enote izdelka je tako ob vsaki VSM analizi zapisan na desni strani lomljene črte. Ker je čas obdelave navadno zelo majhen v primerjavi s časom, ki ga polizdelki preživijo v skladiščih se ga zanemari in upošteva samo čas za dosego stanja varnostnih zalog.
Seveda je skupni obdelovalni čas enote izdelka pomemben, zato ga zapišemo na svoje mesto v risbi toka vrednosti izdelka [5].
Iz razmerja vsote časov obdelave enote izdelka in proizvodnega pretočnega časa enote izdelka se ugotovi, kakšna je stopnja toka proizvodnje, ki se jo določi po enačbi 2.7 na naslednji strani:
Teoretične osnove in pregled literature
𝑺𝑻𝑷 = ∑𝒏𝒊=𝟏𝒕𝒐𝒃𝒅𝒊
∑𝒎𝒋=𝟏𝒕𝒅𝒐𝒔𝒋∙ 𝒕𝒅𝒆𝒍
∙ 𝟏𝟎𝟎, (2.7)
kjer je 𝑆𝑇𝑃 [%] stopnja toka proizvodnje.
Izkoristek procesa je višji, kadar je visoka stopnja toka proizvodnje. Torej je z večjo številko proces bolj optimiziran in prinaša več dobička kot proces z majhnim procesnim izkoristkom.
Rezultat trenutnega stanja ali JE-stanja VSM analize lahko prikažemo s primerom na spodnji sliki 2.24.
Slika 2.24: Primer JE-stanja analize toka vrednosti izdelka