Formativno spremljanje kot eno glavnih načel poudarja zbiranje dokazov o napredku učenca.
Ena izmed možnosti za prikaz napredka učenca je tudi portfolio. Stritar in Sentočnik (2011) ga opredeljujeta kot strategijo dela, ki zahteva, da je pri načrtovanju učnega procesa v središču pozornosti učenec in ne obravnavana snov. Gre za namensko zbirko raznolikih dokazil o učenčevem trudu, sposobnostih, napredku in razvoju v določenem časovnem obdobju. Je zbirka del, ki kaže na to, kar učenec zna ali zmore narediti (Easley in Mitchell, 2007). Razdevšek Pučko (1996) pa povzema mnenja razrednih učiteljic, ki se s portfoliom večkrat srečujejo in predlaga uporabo besedne zveze »mapa učenčevih izdelkov«. V magistrskem delu bomo uporabljali slednjo.
Mapa učenčevih izdelkov je zbirka različnih (likovnih, pisnih, praktičnih, avdiovizualnih) učenčevih izdelkov, ki jih je učenec zbral v določenem obdobju. Omogoča formativno spremljanje in sprotno podajanje povratnih informacij. Učitelj se osredotoči na učenca kot posameznika z določenim predznanjem, interesi, izkušnjami (Sentočnik in Stritar, 2011).
Osrednja vloga mape učenčevih izdelkov je prikaz individualnih značilnosti, močnih področij učenca, kakor tudi področij, ki so šibka. Učitelj na podlagi znanih močnih in šibkih področij učenca pripravlja ustrezne pogoje za večje soodločanje in vključevanje učencev v učenje.
Oblikovanje mape učenčevih izdelkov kot nekaj, kar je del vzgojno-izobraževalnega procesa, v učencu spodbuja refleksijo o lastnem napredku in razvoju. Učenec aktivno sodeluje pri oblikovanju mape svojih izdelkov in ima vpogled v to, kaj je usvojil in kaj mu še manjka (Razdevšek Pučko, 1996 in Sentočnik in Stritar, 2011). Uči se, kako ustrezno vrednotiti svoj napredek, ob čemer je nujno, da je seznanjen tudi s kriteriji vrednotenja (Easley in Mitchell, 2007 in Razdevšek Pučko, 1996). Vse to ugodno vpliva na učenčevo samopodobo in nadaljnje načrtovanje učenja ter sprejemanje odgovornosti za svoje delo. Učitelj pa lahko poleg rezultatov samih ovrednoti tudi pot, po kateri je učenec prišel do rezultatov in učencu poda konstruktivno povratno informacijo (Sentočnik in Stritar, 2011).
3.5.1 Vrste mape učenčevih dosežkov
Z učencem lahko oblikujemo tri vrste mape učenčevih izdelkov (Sentočnik in Stritar, 2011):
34 a) Osebna mapa učenčevih dosežkov vsebuje osebne podatke o učencu, za katere moramo zagotoviti tajnost in zaupnost, zato jo hranimo ločeno od ostalih vrst map učenčevih izdelkov. Vsebuje informacije, ki smo jih dobili od staršev, zapis učenčevih močnih in šibkih področij, zdravstvene in druge posebnosti.
b) V zbirno ali učno mapo učenčevih izdelkov učenec vlaga izdelke, ki bi jih rad shranil.
Izdelki niso selektivno izbrani, a morajo biti ustrezno opremljeni (ime in priimek učenca, starost, datum, okoliščine, cilj). Izdelki se običajno zbirajo v škatli, predalu, na mestu, ki je učencu dosegljivo.
c) Izbirna mapa učenčevih izdelkov nastane po izboru gradiv iz učne mape učenčevih izdelkov. Izbor je pogojen z vnaprej določenimi kriteriji. Oblikuje se lahko sproti ali po določenem časovnem obdobju.
3.5.2 Oblikovanje mape učenčevih izdelkov
Preden se lotimo vpeljave mape učenčevih izdelkov v svojo vzgojno-izobraževalno delo, z našim načrtom najprej seznanimo vodstvo zavoda, morebitne sodelavce in si pridobimo njihovo podporo. Mapo učenčevih izdelkov predstavimo tudi staršem in jih povabimo k sodelovanju.
Starši lahko sodelujejo tako, da prispevajo gradiva, beležijo zapise, nam podajo pomembne informacije o otroku, sodelujejo na skupnih srečanjih ipd. (Lemaire, 2005 in Sentočnik in Stritar, 2011).
Za vpeljavo mape učenčevih izdelkov je pomembna tudi organizacija časa, prostora, gradiva in sredstev. Čas moramo načrtovati za vse faze, tako za spremljanje, skupen ogled in refleksijo ter pogovor z učencem, srečanje s starši. Pri organizaciji prostora načrtujemo prostor za shranjevanje mape učenčevih izdelkov, kakor tudi prostor, kjer si bo učenec mapo svojih izdelkov lahko v miru ogledal (Lemaire , 2005 in Sentočnik in Stritar, 2011).
Mapa učenčevih izdelkov nastaja v več fazah. Najprej je potrebno določiti njen namen in cilj.
Ciljev je lahko tudi več. Od ciljev je odvisen izbor dejavnosti. Ob ciljih je ključna tudi določitev kriterijev za izbor izdelkov v mapo (Razdevšek Pučko, 1996). V posebnem programu vzgoje in izobraževanja ima zaradi velikih razlik med učenci in njihovimi sposobnostmi ključen pomen IP, v katerem se določijo cilji za vsakega učenca posebej. Ker je tako pri oblikovanju mape učenčevih izdelkov kot tudi pri IP-ju v središču vsega načrtovanja učenec, lahko mapa učenčevih dosežkov služi kot sistematična zbirka dokazov za doseganje ciljev, zastavljenih v IP-ju in hkrati za načrtovanje nadaljnjega dela.
Ko je enkrat določen namen mape učenčevih izdelkov, se začne zbiranje dokazov. Zbiramo izdelke, risbe, fotografije, zapise pogovorov in druge materiale, ki nastajajo v procesu učenja.
Dokaze lahko zbiramo tudi z opazovanjem učenca in delanjem beležk. Ko se nabere dovolj gradiva, sledi izbiranje dokazil, ki bodo vložena v mapo učenčevih izdelkov. Pri tem smo pozorni, da izbiramo izdelke, ki kažejo na učenčev napredek in razvoj. Izdelki naj vsebujejo osnovne podatke učenca, opis situacije, komentar učenca, komentar strokovnega delavca in
35 refleksijo strokovnega delavca na učenčevo dejavnost. Dokaze lahko zbirajo in izbirajo lahko učenec, starši, strokovni delavci, vrstniki in drugi. Ta faza je zelo pomembna, saj tako pri učencu kot tudi pri učitelju sproža refleksijo (Sentočnik in Stritar, 2011).
Ko je mapa učenčevih izdelkov oblikovana, jo učenec in učitelj na skupnih srečanjih pregledata.
Učenci jo lahko nesejo pokazati domov staršem, lahko pa starše z vsebino mape učenčevih izdelkov seznani učitelj. To omogoča, da učenec spozna, kaj se uči, v čem je dober, kje ima še težave, kaj želi doseči. Učenec reflektira svoje počutje, si zastavi nove cilje in predvideva poti, po katerih bo te cilje uresničil. Refleksija je dobra povratna informacija strokovnemu delavcu o njegovem delu. Naloga strokovnega delavca je, da učencu pomaga, ga usmerja, mu dopušča možnost, da razmišlja (Lemaire, 2005 in Sentočnik in Stritar, 2011). Pri učencu z ZMDR moramo biti še posebej pozorni na njegovo besedno in nebesedno komunikacijo ter prilagajati postavljanje vprašanj glede na njegove sposobnosti.
Refleksija in samovrednotenje sta torej bistveni sestavini mape učenčevih izdelkov. Učenec se skozi refleksijo uči izražanja in ocenjevanja svojega delovanja, učitelj pa spremlja otrokovo dozorevanje in hkrati tudi njegov napredek. Uči se strategije »učenje učenja« (Lemaire , 2005).
Z refleksijo je učencu omogočena kritična presoja in odločanje, ob tem pa se ga navaja na sprejemanje odgovornosti za svoje delo. Skozi presojanje kakovosti svojega lastnega učenja razvijamo pri učencih tudi zmožnost samovrednotenja, zmožnost izrekanja sodb o kakovosti svojih dosežkov ter sprejemanje sodb drugih. Samopercepcija učenca o svojih lastnih dosežkih ima velik vpliv na njegovo motivacijo za učenje (Sentočnik in Stritar, 2011).
Naloga strokovnega delavca je, da učence nauči strategij reflektiranja in tako prepreči kopičenje negativnih čustev in nezadovoljstva s svojim delom, do česar lahko pride ob pomanjkanju uspeha. S kakovostno povratno informacijo učencu pomagamo, da izboljšuje in popravlja svoje izdelke. To krepi njegovo samopodobo, kar ima vpliv na to, da si zastavlja nove cilje in vlaga trud v to, da jih doseže (Sentočnik in Stritar, 2011).
3.5.3 Prednosti in pomanjkljivosti uporabe mape učenčevih izdelkov
Uporaba učenčeve mape izdelkov osmišlja načrtovanje, izvajanje in evalviranje vzgojno-izobraževalnega dela ter omogoča večjo učinkovitost le-tega. Učitelj in učenec skozi nastajanje mape učenčevih izdelkov sodelujeta kot partnerja. V preglednici 2 so povzete prednosti uporabe mape učenčevih izdelkov za učenca, starše in strokovnega delavca.
Preglednica 2: Prednosti uporabe mape učenčevih izdelkov za učenca, strokovnega delavca in starše (Easley in Mitchell, 2007; Razdevšek Pučko, 1996; Sentočnik in Stritar, 2011).
UČENEC STROKOVNI DELAVEC STARŠI
Prednosti za učenca so:
- uporaba mape učenčevih izdelkov pri učencu
spodbuja komunikacijo na več nivojih;
Prednosti za strokovnega delavca so:
- s pomočjo mape
učenčevih izdelkov prepozna
Uporaba mape učenčevih izdelkov ima za starše prednosti v tem, da:
- imajo uvid v napredek in učenje otroka;