Preglednica 4: Prikaz dnevnika raziskovalke
DATUM SREČANJA
VSEBINA SREČANJA
CILJ SREČANJA IZBRANI OSEBNI ZAPISI RAZISKOVALKE
19. 6. 2017 Intervju z učenko Ugotoviti, kaj si učenka želi doseči v šoli.
Učenka je bila na intervjuju sproščena in zgovorna. Vesela je bila, da se po dolgem času spet srečamo. Sproščeno je odgovarjala na moje usmeritve.
Tudi objela me je. Sama sem bila nemirna in negotova. S seboj sem imela sicer telefon, da bi intervju snemala, a ga nisem uporabila. Ko sem namreč to idejo predstavila učenki, je postala zadržana.
Ključne besede sem si sproti zapisala, a ne preveč, da to ne sprejela idejo o vnosu sprememb v IP. Zelo vesela sem bila njenega optimizma in pozitivne naravnanosti do formativnega spremljanja, čeprav bo to za njo pomenilo še dodatno delo in ga mnogi učitelji zato zavračajo. To mi je vlilo pogum, da zaviham rokave in raziskujem naprej.
45
Pred srečanjem sem bila zelo na trnih in nisem imela točnega načrta, kako naj učenki
približam branje, predvsem pa, kako naj skupaj nastaviva cilj, da ga bo ona razumela. Na srečanju sem imela pri sebi telefon, učenka mi je pokazala svoj FB profil in mi prebrala en komentar. Na tokratnem
srečanju je bila bolj zadržana.
Prinesla sem kratko zgodbo, Lisica in jež, saj sem vedela, da ima rada zgodbe. Učenka je brala zgodbo na glas, jaz pa sem beležila napake. Nato sem ji prikazala, kaj pomeni
posamezni znak (črtica, pikica) za beleženje napak. Mislim, da je učenka to dobro razumela.
Njeno razumevanje sem preverila tako, da sem sama brala enostavne, dvozložne besede, ona pa je meni
zabeležila napake. Tako sem se prepričala, da bo vedela, kako bo to potekalo. Ob koncu sva oblikovali cilj, ki se bo nanašal na učenkino branje (pogostost, tekočnost, jakost).
14. 9. 2017 Oblikovanje ciljev, namenov učenja in
S seboj sem prinesla denar. Ko je učenka videla, da ga jemljem iz denarnice, me je samo čudno gledala. Ko sem učenki kazala denar in jo spraševala, kateri bankovec je in kateri kovanec, sem ugotovila, da ga še kar dobro pozna, vendar ga ne zna uporabiti pri računanju.
Predstavila sem ji didaktični pripomoček denar, ki ga bo uporabljala pri računanju.
46 25. 9. 2017 Nastavitev mape za
zbiranje dokazov.
Zapis njenih želja na majhne lističe in lepljenje le-teh na
Prinesla sem roza, modro in zeleno mapo, ki je razdeljena na različne razdelke. Iz časov, ko sem še sama poučevala učenko se spomnim, da je zmeraj občudovala mojo mapo, v kateri sem shranjevala učne priprave. Učenka je izbrala roza mapo. Bila je navdušena, smejala se je do ušes. Narisala je opomnike za vse tri namene učenja, jaz sem jih kopirala, skupaj sva jih plastificirali.
Pripravili sva mapo izdelkov in jo razdelili na tri dele. Učenki sem pojasnila strategijo samovrednotenja »semafor«.
Ko sva mapo nesli v učilnico, jo je ponosno pokazala razredničarki in sošolcem.
25. 9. 2017 Srečanje z
Z razredničarko sva se točno dogovorili, kako bo potekalo delo, kaj bosta vstavljali v mapo, kako jo bosta
uporabljali. Predstavila mi je nekaj dejavnosti, s katerimi bo učenka urila branje, računanje.
Predlagala je, da bi urila računanje do 100, z denarjem pa najprej do 20. Zato sem v cilj zapisala še računanje do 100. Razredničarka mi je povedala, da je učenka že ob koncu prejšnjega šolskega leta računala do 100 brez prehoda, a večkrat pri tem zamenjala desetice in enice. Za branje bo najprej uporabila slikopise.
Pozornost sva namenili še podajanju povratne
informacije. Predstavila sem ji
»sendvič« tehniko za podajanje povratnih informacij,
samovrednotenje s strategijo
»semaforja«, VŽN pa je že poznala. Skupaj sva oblikovali pripomoček za beleženje branja. Predlagala je še, da si bo svoje ugotovitve zapisovala v posebni tabeli, da jih do
47 najinega naslednjega srečanja ne bo pozabila.
3. 10. 2017 Sestanek strokovne skupine s starši in učenko ter skupno
Sestanka so se udeležili razredničarka, oče učenke, učenka, jaz, svetovalna delavka, ravnateljica. Opazila sem, da je oče zadržan.
Srečanje se mi je zdelo zelo formalno. slabo razpoložena, zato sva se najprej igrali igro uno. To je njena najljubša igra. Po tem je postala boljše volje. Pokazala mi je mapo in izdelke, ki jih je dodala v tem tednu. Povedala je, da je doma pometala. Branje je ocenila z rdečo, računanje z rumeno in pomoč doma z
Razredničarka mi je povedala, da se učenka sama še ne spomni na mapo in jo pri tem še nekoliko usmerja. Sta pa pregledali izdelke, ki so že v mapi. Učenka je brala pred sošolci. To se je razredničarki zdelo zelo dobro.
Razredničarka mi je še povedala, da se mora prav zavestno kontrolirati, kako učencem v oddelku podaja povratno informacijo, da to ni zgolj z besedami super, odlično ali kako drugače.
Učenka mi je povedala, da je svetovalna delavka prinesla tabelo, v kateri s smeški
vsakodnevno označijo, kako so se počutili v šoli. Povedala je, da ji včasih lepo, včasih pa tudi ne. Pregledali sva mapo.
Prosila sem jo, da mi pokaže
48 dva izdelka, na katera je najbolj ponosna. Izbrala je dva delovna lista za povezovanje vrednosti in bankovcev ter kovancev.
Mapo je nesla pokazat še svojim staršem, ki so pohvalili njeno delo.
Na tokratno srečanje sem šla nekoliko na trnih, saj nisem vedela, kaj naj pričakujem.
Učenka je vmes manjkala, zato nisem vedela, ali bo utečen način dela mogoč še naprej. Ko je vstopila v kabinet, je bila nasmejana in je že odpirala mapo ter kazala, kaj vse se je od najinega zadnjega srečanja nabralo v njej. Pokazala je tabelo z nalepkami, ki označujejo, ali se spomni na branje ali ne. Na tabeli je bilo označeno, da se je na branje spomnila samo dvakrat.
Po pogovoru z razredničarko je slednja povedala, da je učenka res malo pozabila na branje in da jo je večinoma ona
spomnila. Ni pa zavračala branja. Povedala je še, da učenko beleženje napak zelo motivira in da po branju hoče takoj dobiti povratno
informacijo o tem, kako ji je šlo. Dodala je, da so s starši skoraj vsak teden v stiku preko telefona in da učenko doma spodbujajo. Učenka je doseganje namenov učenja ocenila s pomočjo strategije
»semaforja«, branje ocenila z rumeno, pomoč doma z zeleno in računanje z denarjem z rumeno barvo.
To je bilo srečanje pred
božičem. Učenka mi je narisala risbo za rojstni dan. Povedala je, da je šla sama v trgovino.
Oče ji je dal 5 eurov, da si kupi čokolado znamke Milka.
Povedala je, da ji je šlo dobro
49 cilj. Ovrednotiti
počutje v šoli.
in da si je doma pogledala, koliko stane čokolada.
Povedala mi je še, da je obiskala bolno punčko, ki ima raka in ji je brala zgodbo.
Punčka je bila njenega branja vesela. Zelo vesela sem bila, da je učenka motivirana, da znanje prenaša v vsakdanje življenje.
4. 1. 2018 Srečanje z učenko
Učenka je takoj na začetku srečanja pokazala svojo mapo izdelkov. Pokazala mi je vajo z nakupovalnim listkom, ki jo je za njo pripravila razredničarka.
Ko sem jo vprašala, kako bi sedaj ocenila poznavanje in uporabo denarja, je na
»semaforju« izbrala rumeno, za branje tudi rumeno barvo, za delo doma pa zeleno.
Ko sem se srečala še z razredničarko, je slednja povedala, da učenka lepo sodeluje. Pri obravnavi novega tematskega sklopa že ve, da najprej preverijo, kaj že vejo.
Postavlja vprašanja. V
decembru je v jutranjem krogu vsako jutro sošolcem brala božično zgodbo. Branje je bilo dovolj glasno, da so jo
razumeli.
Razredničarka mi je povedala, da učenka večkrat vzame mapo, se umakne v kotiček in mapo gleda.
Z učenko sva pregledali mapo in se pogovorili, kaj si še želi doseči. Povedala je, da bi rada vedela kaj skuhati. Ob pregledu mape dosežkov je učenka pokazala izdelke in zbirne liste, na katere je najbolj ponosna.
5. 2. 2018 Nestrukturirani
intervju z učenko. Ovrednotiti spremenjen način dela. S pomočjo
Učenka je bila na intervjuju sproščena, nasmejana.
Spontano je odgovarjala na
50
moja vprašanja, spodbude. Ni ji bilo neprijetno oceniti svojega znanje, dosežkov na področju zadanih ciljev. Znala je našteti namene učenja in povedati, kako se jih je trudila doseči.
6. 2. 2018 Nestrukturirani intervju s starši,
Posebej me je razveselilo to, da je oče povedal, da se mu zdi, da je učenka postala bolj odrasla, ni je potrebno nič siliti, sama najde delo, ki ga je potrebno opraviti po hiši.
Razredničarka mi je povedala, da ne more verjeti, kako pomembno je, kako učencu podamo povratno informacijo in da je to imelo velik vpliv na delo z učenko.
6. 2. 2018 Evalvacijsko srečanje strokovne
Oče učenke je na srečanju veliko pripovedoval,
razredničarka pravi, da veliko več kot običajno. Imela sem občutek, da smo na »istem bregu«. Srečanje je bilo zelo sproščeno. Kar hudo mi je bilo, da se moje raziskovanje
zaključuje.
7.4 Rezultati in interpretacija
V nadaljevanju prikazujemo potek raziskave, vpeljavo posameznih elementov formativnega spremljanja v IP učenke in vsakdanje vzgojno-izobraževalno delo z učenko po posameznih akcijskih korakih.
7.4.1 Prvi akcijski korak
V prvem akcijskem koraku smo v timu za pripravo IP-ja najprej analizirali obstoječe stanje. Pri tem smo uporabili metodo analize dokumenta in tako analizirali obstoječi IP. Izvedeni so bili nestrukturirani intervjuji z učenko, njeno razredničarko in njenim očetom, s katerimi smo želeli pridobiti informacije o možnih poteh vključitve učenke v fazo načrtovanja IP-ja.
Prvi akcijski korak je potekal od meseca junija, ko je bila izvedena končna evalvacija IP-ja za preteklo šolsko leto ter vse do konca meseca septembra, ko je bil dopolnjen IP učenke.
51 a) Analiza IP-ja učenke
IP smo analizirali z več vidiki, ki so nam pomagali k razumevanju vloge učenke v uresničevanju IP-ja pripravljenega za njo. Pri analizi smo uporabili shemo za analizo IP-ja, ki smo jo povzeli po diplomskem delu Stergar (2016). Izsledki analize učenkinega IP so zbrani in prikazani v nadaljevanju.
Vključenost strokovnih delavcev v proces IP-ja
V procesu uresničevanja IP-ja sodelujejo razredničarka učenke, ki je vodja strokovne skupine, učiteljica, ki učenko poučuje gibanje in športno vzgojo, učiteljica podaljšanega bivanja, svetovalna delavka šole in ravnateljica.
Vključenost staršev v proces IP-ja
Starši učenke se udeležujejo srečanj strokovne skupine, kjer prispevajo svoje predloge za delo z učenko. Tako imajo možnost vpogleda v IP, katerega so tudi podpisali. Srečanja so načrtovana trikrat letno, ob začetku šolskega leta, ob koncu prvega ocenjevalnega obdobja in ob koncu šolskega leta.
Vključenost učenke v proces IP-ja
Učenka v dosedanjih letih vključenosti v posebni program vzgoje in izobraževanja ni bila nikoli prisotna na sestanku skupine za IP. Prav tako ji niso posebej predstavljali vsebine oziroma ciljev, ki so bili za njo predvideni v IP-ju. Tako sama ni podala predlogov ali izrazila, kaj bi si želela doseči. IP-ja tudi ni podpisala.
Prisotnost zakonsko in strokovno nujnih elementov
IP vsebuje večino zakonsko zahtevanih elementov. Predvideva področja in za posamezno področje cilje, ki bi jih naj učenka dosegla. Predvidene so prilagoditve okolja. V IP-ju niso predvidene strategije vključevanja učenke z ZMDR v skupino, širše okolje in strategije za čim večjo samostojnost v življenju in vključitev v zaposlitev. Prav tako niso navedeni zakonsko predvideni elementi, ki niso potrebni glede na učenkine posebne potrebe (npr. tolmač, fizična pomoč ipd.)
Celovitost izhodiščne ocene
Izhodiščna ocena je podana za naslednja področja: govor in jezik, groba in fina motorika, mišljenje in pomnjenje, pozornost in koncentracija, socialna zrelost, zaznavanje, čustvovanje in vedenje, šolska znanja in spretnosti, motivacija in delovne navade ter prevladujoči učni stil.
Zajema tako učenkino celostno funkcioniranje. Iz nje so razvidna močna področja učenke, usvojeno znanje, lahko pa razberemo tudi težave in okoliščine, v katerih se pojavljajo.
Ciljno načrtovanje (realni in merljivi cilji, naravnani na potrebe učenke)
IP vsebuje tako globalne kot tudi operativne cilje. Nekateri cilji v IP-ju so merljivi, drugi so zapisani presplošno. Za nekatere cilje v IP-ju so predvideni načini doseganja le-teh, strategije, za nekatere pa ne. Predvideno je več splošnih ciljev za različna področja učenkinega funkcioniranja, pri čemer je za vsak globalni cilj predvidenih še od 3 do 5 operativnih ciljev.
52 Cilji so naravnani glede na učenkina močna in šibka področja ter potrebe učenke in so smiselno povezani z izhodiščno oceno.
Evalvacije IP-ja (cilji in proces)
IP predvideva okvirno časovnico za evalvacije. Med šolskim letom je opravljena samo ena evalvacija, to je ob polletju. Naslednja evalvacija je predvidena ob koncu šolskega leta.
Evalvacija obsega podatke o doseganju načrtovanih ciljev. Nekateri cilji so že nadgrajeni.
Navedena so področja, kjer učenka še potrebuje pomoč in predlogi za prihodnje delo z učenko.
Ob vseh evalvacijah je zapisan tudi zapisnik.
Povzamemo lahko, da IP vključuje večino zakonsko in strokovno nujnih elementov in je v skladu z ZUOPP (2011) evalviran najmanj v vsakem vzgojno-izobraževalnem obdobju. Cilji v IP-ju so zapisani splošno, zato jih je težko izmeriti ali spremljati. IP kot proces sicer sledi fazam načrtovanja, izvedbe in evalvacije, vendar učenka v nobeno izmed teh faz ni vključena. Staršem se IP le predstavi. Starši se s svojimi predlogi posebej ne vključujejo. IP kot dokument torej zadostuje zakonodaji, kot proces pa je premalo spremljan, evalviran in vključen v vsakdanje vzgojno-izobraževalno delo.
b) Nestrukturirani intervju z učenko, starši in razredničarko
Analiza stanja je bila opravljena tudi s pomočjo nestrukturiranih intervjujev. Za posamezni intervju smo si pripravili zgolj usmeritve. Za nestrukturiran intervju smo se odločili iz različnih razlogov. Kot pravi Mesec (1998) je prednost tega intervjuja, da sta spraševalec in vprašanec v neposrednem stiku iz oči v oči, tako da lahko v največji možni meri rešita nesporazume v komuniciranju in se tako sporazumeta o pomenu sporočil. V našem primeru je bilo to še toliko bolj pomembno, saj je bilo za starše in učenko potrebno prilagajati jezik, hkrati pa smo želeli dobiti bolj poglobljene informacije. Pri opravljanju intervjujev z učenko in starši smo hkrati namenili več pozornosti samemu uvodu, uvedbi v vprašanja in obravnavano tematiko.
Vprašanja smo tako oblikovali sproti in v skladu s prejetimi odgovori. Z razredničarko smo intervju opravili predvsem z namenom, da dobimo vpogled v njeno poučevalno prakso in ugotovimo, če je v le-to pripravljena vnesti določene spremembe.
Intervjuje smo izvedli v dneh od 19. do 23. junija. Intervju z učenko je bil izveden 19. 6. 2017, intervju z očetom učenke in razredničarko pa 22. 6. 2017. Vsi intervjuji so bili izvedeni v prostorih šole. Intervju z razredničarko je trajal 45 minut, z očetom 30 minut in z učenko 25 minut.
Odgovore smo obdelali s pomočjo kodiranja. Najprej smo uredili gradivo in ga razdelili na kodirne enote. Le-te smo v besedilu zaradi boljše preglednosti označili krepko. Posameznim enotam smo določili kode ali ključne pojme, ki smo jih nato združili v kategorije. Dobljene kategorije smo povezali v teoretična izhodišča, relevantna za nadaljnje raziskovanje. Na osnovi analize opravljenih intervjujev, smo načrtovali nadaljnje delo (Mesec, 1998).
53 Shema 1: Prikaz dobljenih kategorij iz izvedenih intervjujev z vsemi deležniki (priloga A)
Legenda:
razredničarka starši
učenka
Dobljene kategorije (shema 1) prikazujejo vidike treh sodelujočih pri IP-ju, staršev, učenke in razredničarke. Predstavljale so nam izhodišče za nadaljnje akcijsko raziskovanje. Pri učenki smo zaznali predvsem željo po napredovanju na področju branja, računanja in pri prenosu tega znanja v vsakdanje življenje. Oče učenke je izpostavil bolj praktičen vidik, sedanje uporništvo in odraščanje učenke, pomen rokovanja z denarjem, branja in predvsem sodelovanje in obvladovanje vsakodnevnih veščin v smislu skrbi za gospodinjstvo, urejenosti doma, kar je deloma pogojeno tudi z romsko kulturo in navadami. Razredničarka učenke pa je poudarila predvsem pedagoški vidik IP-ja ter pozitivne in negativne strani, ki jih vidi v obstoječi zakonodaji, ki narekuje, da je IP obvezujoč dokument. V ospredje je postavila merljivost in funkcionalnost ciljev v IP-ju, ki so po njenem mnenju preveč splošni in nemerljivi, hkrati pa jih je v IP-j preveč. Izpostavila je tudi dileme in pomisleke pri vpeljavi formativnega spremljanja pri učencih z ZMDR ter omejitve pri tem, hkrati pa poudarila nujnost sodelovanja staršev in učenca pri IP-ju, v skladu u njegovimi sposobnostmi.
c) Načrtovanje dela z učenko in oblikovanje namenov učenja
Na začetku šolskega leta smo opravili uvodna srečanja z učenko. Srečanja so bila izvedena v mesecu septembru. Osnova za načrtovanje dela z učenko ter oblikovanje ciljev, namenov učenja, kriterijev uspešnosti so bila teoretična izhodišča in strnjena pričakovanja učenke, staršev in razredničarke, ki smo jih pridobili s pomočjo opravljenih intervjujev.
V nadaljevanju (preglednica 5) prikazujemo zapise srečanj z učenko v prvem akcijskem koraku in podrobneje pojasnimo elemente formativnega spremljanja, ki smo jih v tem koraku vnesli v IP kot proces in dokument.
IP pred vpeljavo FORMATIVENGA
SPREMLJANJA - branje
- uporaba znanja v vsakdanjem
življenju - računanje
- IP kot zakonodajno nujen dokument - sodelovanje učenca in staršev pri IP-ju - merljivost in funkcionalnost ciljev v IP-ju
- omejitve pri vpeljavi formativnega spremljanja pri učencih z ZMDR
- uporništvo in odraščanje - vsakodnevne veščine - rokovanje z denarjem
- branje
54 Preglednica 5:Prikaz temeljnih poudarkov uvodnih srečanj raziskovalke z učenko
Zaporedna številka srečanja
Poudarki srečanja Element formativnega
spremljanja, ki smo ga uvajali
1. V ospredju 1. srečanja je bil:
- pogovor o počitnicah in dejavnostih med počitnicami;
- pregled izraženih želja pred počitnicami, povezanih z branjem in računanjem (Facebook, nakup v trgovini);
- ugotavljanje tekočnosti in tehnike branja s pomočjo črkovnih kartic, zlogov, bralnih listov - samovrednotenje branja (na osnovi
prebranega besedila);
- opredelitev namena učenja in kriterijev uspešnosti, vezanih na branje.
- predznanje
- samovrednotenje znanja - oblikovanje namenov učenja in kriterijev uspešnosti
2. V 2. srečanju je bil poudarek na:
- družabni igri in sproščenem pogovoru;
- pregledu učenkinih želja (branje, računanje), - ugotavljanju predznanja na področju
poznavanja, uporabe denarja ter računskih operacij seštevanja in odštevanja do 100;
- oblikovanju namena učenja in kriterijev uspešnosti, vezanih na računanje in uporabo denarja;
- ugotavljanje predznanja na področju opravljanja gospodinjskih del doma, pomoči staršem;
- oblikovanje namenov učenja in kriterijev uspešnosti za opravljenih gospodinjskih del doma.
- predznanje
- oblikovanje namenov učenja in kriterijev uspešnosti
3. Dejavnosti 3. srečanja so bile:
- pogovor in kratka družabna igra;
- izbor mape in oblikovanje le-te glede na zastavljene cilje, namene učenja;
- »risanje« ciljev in oblikovanje vizualnih opomnikov ter vstavljanje le-teh v mapo in pripenjanje na vidno mesto v učilnici.
- dokazi
- mapa učenkinih izdelkov
Cilje, namene učenja in kriterije uspešnosti po posameznih področjih prikazujemo v preglednicah 6, 7 in 8.
55 Preglednica 6: Prikaz ciljev s področja branja
ŽELJA štirikrat na teden (označevanje v
Preglednica 7: Prikaz ciljev s področja računanja
ŽELJA
56
Preglednica 8: Prikaz ciljev s področja vsakdanjih veščin
ŽELJA
57 d) Samovrednotenje znanja
Strategija »semafor«
Strategijo »semafor« (preglednica 9) smo uporabili za samovrednotenje znanja. Naš izbor strategije je bil pogojen s tem, da je strategija konkretna in ker smo bili prepričani, da jo bo učenka dobro razumela. Preko pogovora smo učenki najprej pojasnili, kaj pomeni določena
Strategijo »semafor« (preglednica 9) smo uporabili za samovrednotenje znanja. Naš izbor strategije je bil pogojen s tem, da je strategija konkretna in ker smo bili prepričani, da jo bo učenka dobro razumela. Preko pogovora smo učenki najprej pojasnili, kaj pomeni določena