Zaporedna številka srečanja z učenko
Poudarki srečanja Element formativnega spremljanja, ki ga uvajamo
4.-10. Poudarki teh srečanja so bili na:
- pogovorih o dogodkih v posameznem tednu;
- družabnih igrah (enka, križec krožec …);
- pregledu dokazov o dosežkih učenke (spremni listi branja, računske vaje …) ter umeščanje le-teh v mapo dosežkov;
- podajanju povratne informacije v zvezi z dosežki učenke in usmeritve za naprej (kaj še lahko narediš, kje še lahko kaj izboljšaš…)
- učenkinem samovrednotenju znanja, doseganja namenov učenja glede na kriterije uspešnosti.
- dokazi
- povratna informacija - samovrednotenje znanja
V nadaljevanju prikazujemo elemente formativnega spremljanja, ki smo jih skozi različne dejavnosti vpeljevali v vsakdanji pouk.
a) Aktivacija predznanja
Na tej stopnji si učenec zastavlja različna vprašanja z namenom, da ugotovi, kje se nahaja v poznavanju določene teme, obvladovanju določenih veščin ipd.
Strategija VŽN
Za ugotavljanje predznanja lahko uporabljamo različne strategije, npr. odprta vprašanja, delovne liste, vstopne kartice in drugo. Ena izmed uporabnih strategij je tudi bralna učna strategija VŽN. Omogoča širok spekter uporabe pri različnih učencih. Običajno je sestavljena iz treh korakov, pri čemer prvega in drugega izvedemo pred podajanjem snovi, tretjega pa po podani učni snovi (Pečjak in Gradišar, 2002).
Koraki strategije VŽN:
V - Kaj že vem?
Ž - Kaj želim še izvedeti?
N - Kaj sem se naučil?
Razredničarka je učenko vsakodnevno spodbujala k temu, da je bila tekom vzgojno-izobraževalnega procesa aktivna. Pred obravnavo posamezne teme v sklopu predmetnega področja splošne poučenosti, se je posluževala strategije VŽN, s pomočjo katere je učenka lahko prikazala svoje znanje, izkušnje, predstave, pojmovanje obravnavane teme. To je lahko naredila z risanjem, ustno ali tudi s pisanjem. Pri slednjem je sicer potrebovala več pomoči in podpore s strani razredničarke.
60 Razredničarka se je zaradi lažje predstavljivosti posluževala barvnih kartončkov (slika 4).
Učenka je po uvodnih pojasnilih in nekajkratni uporabi že razumela njihov namen.
Slika 4: Kartončki za strategijo VŽN
Kartončke bi lahko v prihodnje še nadgradili tako, da bi karticam na drugo stran dodali vizualne ponazoritve (slika 5).
Slika 5: Dopolnjeni kartončki s strategijo VŽN, podprto z vizualnimi ponazoritvami
b) Povratna informacija
Black in William (1998) pravita, da je povratna informacija učinkovita, če učenca usmerja k napredku in mu daje občutek lastne učinkovitosti. Pomembno je, da povratno informacijo podajamo med procesom učenja, saj povratna informacija, ki sledi šele takrat, ko je učenje že končano, nanj skoraj nima več vpliva.
Povratno informacijo lahko podamo na različne načine. V našem primeru je bil to večinoma pogovor z učenko oziroma ustno podana povratna informacija, ki smo jo podkrepili še s strategijo »semaforja«. Učenka je slednjo uporabljala tudi sama, da je samovrednotila svoje delo. Strategijo je dobro razumela, zato se nam je njena uporaba zdela smiselna.
Pri pridobivanju povratne informacije od učenke si je razredničarka pomagala z vprašanji, saj učenka pogosto v podajanju povratne informacije ni bila samoiniciativna oziroma se je ocenila zgolj s pomočjo strategije »semaforja«. Tako je učenko vodila z vprašanji, ki so bila zapisana na kocki (slika 6). Učenka je kocko vrgla, razredničarka je prebrala vprašanje, učenka pa je odgovorila.
Ž N
V
61 Slika 6: Kocka za podajanje povratnih informacij in samovrednotenje (prirejeno po Žinko, v Novak idr., 2018)
Kot zelo uporabna za podajanje povratnih informacij, se je v praksi izkazala tudi strategija
»sendviča« (slika 7). Učitelj učencu izdelek najprej pohvali oziroma izpostavi to, kar je naredil dobro, nato poda usmeritev za naprej oziroma, kako naj odpravi napake, na kocu pa učenca spet pohvali ali pa mu nameni nekaj spodbudnih besed.
Slika 7: Strategija »sendvič« za podajanje povratne informacije (prirejeno po Novak idr., 2018)
62 c) Samovrednotenje znanja
V prvem akcijskem koraku smo učenki predstavili strategijo samovrednotenja s pomočjo strategije »semaforja«. Tako je učenka na vsakem srečanju z raziskovalko vrednotila doseganje namenov učenja. V drugem akcijskem koraku pa smo vpeljali še pripomočke za samovrednotenje doseganja namenov učenja po posameznih področjih.
Pripomoček za samovrednotenje branja in podajanje povratne informacije
Po vsakem branju oziroma takrat, ko se je učenka sama spomnila na branje, je razredničarka učenko spodbujala, da je svoje branje še ovrednotila na lestvici od 0 do 10, pri čemer je 10 pomenilo, da bere že odlično. Ob tem je označila še svoje počutje pri branju. To se nam je zdelo pomembno zato, ker je učenka v intervjuju izpostavila, da se pri branju ne počuti dobro, da jo je pogosto sram glasnega branja oziroma da se zaveda tega, da ji branje dela težave.
Razredničarka ji je ob tem podala še povratno informacijo. Spremni list sta skupaj opremili z datumom in ga vstavili v mapo dosežkov. Tako smo lahko kronološko spremljali učenkino samovrednotenje in počutje pri branju (slika 8).
Datum:
Samoocena učenke o tem, kako ocenjuje svoje branje:
0 _____________________________________________________________________10 Samoocena učenke o tem, kako se je počutila pri branju:
SLABO _____________________________________________________ODLIČNO ☺ Zapisan pogovor po branju in povratna informacija (zapiše razredničarka):
Slika 8: Pripomoček za spremljavo branja
Preglednica za označevanje branja
V mapi dosežkov smo vodili tudi preglednico za označevanje dni, ko se je učenka spomnila na branje. Učenka je v intervjuju povedala, da večkrat pozabi na branje ali pa ne želi brati. Tako smo oblikovali pripomoček, s pomočjo katerega je učenka označevala, kdaj se je spomnila na branje in kdaj ne. Zasledovali smo kriterij uspešnosti, da se učenka vsaj štirikrat na teden v šoli sama spomni na branje. Učenka je imela tako ob koncu tedna konkreten prikaz, ali ji je uspelo doseči namen učenja ali ne. Učenka je pripomoček uporabljala tako, da je pri dnevu, ko se je sama spomnila na branje, zalepila nalepko ali narisala kljukico (preglednica 11).
Pri oblikovanju tega pripomočka smo dneve namenoma zapisali vsakega s svojo barvo. Učenci oddelka so iz jutranjega kroga namreč vajeni, da je vsak dan določene barve. S pomočjo asociacij na določeno barvo so si učenci, ki niso opismenjeni, dneve v tednu tudi lažje zapomnili.
63 Preglednica 11: Pripomoček za označevanje branja
DAN ALI SEM SE SPOMNILA NA
BRANJE?
PONEDELJEK TOREK
SREDA ČETRTEK PETEK
Strategija 3, 2, 1
Da bi učenko vsakodnevno navajali na samovrednotenje in samorefleksijo, je razredničarka pri vsakodnevnem delu, obravnavi tematskih sklopov po učnem načrtu, uporabljala strategijo 3, 2, 1 (slika 9).
Omenjeno strategijo smo uporabili tudi pri obravnavi tematskega sklopa jesen in podenote polje jeseni, ko je učiteljica ob koncu obravnave učenki zastavila vprašanja:
- naštej 3 stvari, ki si se jih naučila o polju jeseni;
- povej 2 stvari, ki sta se ti zdeli zanimivi;
- zastavi mi 1 vprašanje.
Orodje je primerno tudi za vrstniško povratno informacijo.
Slika 9: Orodje za samorefleksijo in samovrednotenje (prirejeno po Novak, 2018)
d) Prikaz nekaterih dokazov v mapi učenkinih izdelkov
V mapi dosežkov je učenka zbirala vse izdelke, ki so se navezovali na zastavljene cilje. Pri urejanju mape ji je pomagala razredničarka. Zbiranje izdelkov je omogočilo spremljanje napredka učenke skozi določeno časovno obdobje.
Prikazujemo nekaj pripomočkov za označevanje branja (sliki 10 in 11), samovrednotenje branja in počutja pri branju (sliki 12 in 13), izdelkov s področja računanja (slike 14, 15, 16) in področja vsakdanjih veščin (slika 17).
3, 2, 1
3- Naštej tri stvari, ki si se jih naučila o (obravnavana tema).
2- Povej mi dve stvari, ki sta se ti zdeli zanimivi.
1- Zastavi mi eno vprašanje, v zvezi s/z (obravnavana tema).
64 Področje branja
Slika 10: Označevanje branja po posameznih dneh Slika 11: Označevanje branja po posameznih dneh
Slika 12: Ocena počutja pri branju, ocena branja in Slika 13: Ocena počutja pri branju, ocena branja in povratna informacija razredničarke in povratna informacija razredničarke
Področje računanja
Slika 14: Vizualna opora za Slika 15: Vaja računanja z nakupovalnim listkom poimenovanje števil
65
Slika 16: Vaja računanja
Področje vsakdanjih veščin
Slika 17: Primer zapisa razredničarke po tedenskem pogovoru s starši
e) Sodelovanje z razredničarko
V drugem akcijskem koraku vpeljave formativnega spremljanja oziroma v fazi izvedbe IP-ja smo veliko časa namenili načrtovanju in pogovoru z razredničarko. Izrednega pomena se nam
66 je zdelo, da elemente formativnega spremljanja vpeljemo v vsakdanjo poučevalno prakso in ne zgolj takrat, ko urimo znanja, vezana na zastavljene cilje v IP-ju. S tem se je strinjala tudi razredničarka, ki je, kot je razvidno iz opravljenega intervjuja pred začetkom uvajanja formativnega spremljanja, stremela k spremembi dosedanje poučevalne prakse, predvsem pa k temu, da IP postane bolj uporaben in da je v njegovo pripravo, izvedbo in evalvacijo v večji meri vključena tudi učenka kakor tudi njeni starši.
Tako smo, skupaj z razredničarko, oblikovali nekatere pripomočke za aktivacijo predznanja in samovrednotenja učenke. Hkrati je razredničarka usmerjala učenko, da je dosledno uporabljala in vodila svojo mapo dosežkov. Predvsem pa je bila vloga razredničarke podajanje vsakodnevne povratne informacije učenki, ki je vedno vsebovala pohvalo in usmeritev za nadaljnje ravnanje. Pri tem se posluževala strategije »sendviča« (slika 7) in metanja kocke za podajanje povratnih informacij (slika 6).
V sodelovanju z razredničarko smo tako pripravili tudi pripomoček za spremljavo ciljev (slika 18), ki so zapisani v IP-ju. Pripomoček je služil razredničarki za zapisovanje sprememb, opažanj, hkrati pa ji je bil v pomoč pri oblikovanju evalvacijskega poročila.
Slika 18: Pripomoček za beleženje napredka učenca
f) Sodelovanje s starši
V intervjuju je oče učenke izrazil skrb in željo, da bi se učenka doma v večji meri vključevala v gospodinjska dela. Tako smo se dogovorili, da bo veščine vsakdanjih opravil urila pri pouku v okviru delovne vzgoje, starši pa bodo doma spremljali, kako se vključuje v delo in tedensko to sporočili razredničarki, ki bo učenki in raziskovalki podala povratno informacijo. V ta namen je bil oblikovan pripomoček za beleženje pogovorov razredničarke in staršev (slika 16).
LIST SPREMLJANJA
Učenec:
Šolsko leto:
Oddelek/stopnja:
Cilji (označimo jih s številkami, da pri opombah ne izpisujemo celotnega cilja, ampak zgolj številko):
Datum Opombe (opis dejavnosti, izkazan
napredek/močno področje ali nazadovanje/šibko področje
67 7.4.3 Tretji akcijski korak
a) Analiza uspešnosti vpeljave elementov formativnega spremljanja v IP učenke in nestrukturirani intervjuji
V mesecu februarju, 5. in 6. 2. 2018, so bili ponovno opravljeni nestrukturirani intervjuji z učenko, razredničarko in očetom učenke z namenom, da pridobimo povratne informacije o uspešnosti vpeljave elementov formativnega spremljanja v IP učenke. Po opravljenih intervjujih je bilo izpeljano še polletno evalvacijsko srečanje celotne strokovne skupine.
Shema 2: Prikaz dobljenih kategorij iz izvedenih intervjujev z vsemi deležniki (priloga B)
Legenda:
razredničarka starši
učenka
Dobljene kategorije po kodiranju opravljenih intervjujev (shema 2) kažejo, da je bila vpeljava določenih elementov formativnega spremljanja v IP učenke koristna za vse vključene v proces priprave, izvedbe in načrtovanja IP-ja. Razredničarka je mnenja, da je bilo sicer na začetku več dela z vodenjem dokumentacije in da je morala konkretno spremeniti svoj način poučevanja.
Po drugi strani pa ocenjuje, da je IP sedaj osmišljen in končno koristen dokument ter hkrati dokument, ki skozi celotno šolsko leto spremlja učenkin napredek in je v pomoč pri oblikovanju
IP UČENKE po vpeljavi FORMATIVNEGA
SPREMLJANJA - začetni izzivi in
sprememba v načinu poučevanja
- vključevanje elementov formativnega spremljanja v
poučevalno prakso - vpliv vpeljave formativnega spremljanja
na motivacijo učenke - osmišljen, merljiv in
uporaben IP
- branje doma in v šoli - pomoč doma - počutje v šoli - motivacija za učenje
- samostojnost - občutki pri branju
- pomoč doma
- izhodiščno stanje pri branju
- napredek pri branju glede na kriterije uspešnosti
- napredek pri rokovanju z denarjem in računanju v številskem obsegu do 100
- pogled na vključevanje elementov formativnega spremljanja
68 končne opisne ocene. Izpostavila je tudi to, da je učenka veliko bolj motivirana za svoje delo, saj ima to, kar bi se naj naučila, ves čas predstavljeno na vidnem mestu in jo pri tem vedno nekdo spremlja.
Motiviranost učenke so izpostavili tudi starši učenke. Ob motivaciji je pomembno tudi učenkino počutje v šoli. Starši so opazili, da se je njeno počutje izboljšalo in da rada hodi v šolo. Izrazili so tudi zadovoljstvo z večjim vključevanjem v gospodinjska opravila, pomočjo pri domačih opravilih.
V intervju z učenko smo vključili tudi končno samoevalvacijo in samovrednotenje doseganja namenov učenja pri učenki. Potekalo je s pomočjo strategije »semaforja«, katere uporabo je učenka že dobro poznala in razumela. Z učenko smo pregledali vse namene učenja in kriterije uspešnosti. Učenka je nato pri vsakem namenu dodala barvo semaforja, ki najbolj označuje njeno znanje, napredek in svojo odločitev utemeljila. Utemeljitve smo dokumentirali in jih prikazujemo v preglednici 12.