4.4 REZULTATI IN INTERPRETACIJA
4.4.1 Posamezni odgovori
Pridobljene odgovore o dejavnikih, ki vplivajo na kakovost in množičnost posamezne otroške folklorne skupine predstavljamo v sklopih. Najprej smo predstavili pridobljene odgovore anketirancev o dejavnikih, za katere smo predpostavljali, da vplivajo na kakovost in množičnost posamezne otroške folklorne skupine. Nato smo interpretirali, kateri dejavniki vplivajo in kateri ne, ter obrazložili razloge za to. Kasneje smo predstavili rezultate o razlikah v delovanju med otroškimi folklornimi skupinami društev ter otroškimi folklornimi skupinami znotraj šolske interesne dejavnosti. Ob dejavnikih, ki vplivajo na kakovost in množičnost otroških folklornih skupin predstavljamo tudi kriterije, katerim mora ustrezati otroška folklorna skupina, da je lahko dovolj obsežna ter kakovostna. S temi kriteriji smo želeli ustvariti nekaj, kar bo pomagalo vodjem otroških folklornih skupin pri ustvarjanju in delovanju otroških folklornih skupin.
Tabela 4: Frekvenčna porazdelitev starosti otrok v otroških skupinah v sezonah 2017/2018 in 2018/2019
Sezona 2017/2018 Sezona 2018/2019
f f (%) f f (%)
Vrtčevski otroci 1 2,0 2 4,1
Prvo triletje OŠ 15 30,6 13 26,5
Drugo triletje OŠ 8 16,3 11 22,4
Tretje triletje OŠ 7 14,3 7 14,3
Drugo 18 36,8 16 32,7
Skupaj 49 100,0 49 100,0
V sezoni 2017/2018 je največ anketirancev (36,8 %) bilo vodja otroške folklorne skupine, v kateri so bili otroci različnih starosti, 30,6 % anketirancev je starost otrok v skupini uvrstilo v prvo triletje OŠ, 16,3 % v drugo triletje OŠ in 14,3 % v tretje triletje OŠ, najmanj pa jih je starost otrok v skupini uvrstilo med vrtčevske otroke (2,0 %).
33
V sezoni (2018/2019) je največ anketirancev imelo otroško folklorno skupino s starostno mešanimi otroki (32,7 %), sledijo skupine z otroki prvega triletja OŠ (26,5 %), 22,4 % anketirancev je uvrstilo starost otrok v folklorni skupini v drugo triletje OŠ, 14,3 % za otroke tretjega triletja OŠ, najmanj pa se jih je opredelilo kot skupina vrtčevskih otrok (4,1 %).
Anketiranci so pri izbiri drugo, to tudi obrazložili. Večina je napisala, da so imeli skupino, v kateri so vrtčevski otroci ter otroci vseh triletij osnovne šole. Nekaj je tudi takšnih, ki so imeli skupino osnovnošolskih otrok (6–15 let).
Prevladujejo otroške folklorne skupine mešanih starostnih skupin. Razlogov za to je več, prvega lahko najdemo v tem, da pri tej starosti glasbene sposobnosti še niso razvite, zato je delo z mlajšimi težje. Ustvarjanje z mlajšimi poteka preko iger, izštevank, rajalnih iger, ploskanja, ritmične hoje in enoglasnega petja (Gaberščik, 2009: Sicherl-Kafol, 2001), kar zahteva več znanja s področja folklorne dejavnosti in iznajdljivosti. Drugi razlog za starostno mešane otroške skupine pa je upad zanimanja za folklorno dejavnost. V zadnjih letih je vse manj otrok, ki imajo željo po poustvarjanju ljudskega izročila.
Tabela 5: Frekvenčna porazdelitev količine vaj otroških folklornih skupin Kolikokrat na teden imate
folklorne vaje?
f f (%)
1x na teden 35 71,4
2x na teden 11 22,4
Vsaka 2 tedna 0 0
1x na mesec 0 0
Drugo 3 6,2
Skupaj 49 100
0 5 10 15 20 25 30 35 40
Vrtčevski otroci Prvo triletje OŠ Drugo triletje OŠ Tretje triletje OŠ Drugo
Starost otrok v otroških folklornih skupinah
Sezona 2018/2019 Sezona 2017/2018
34
Vsi anketiranci imajo vaje s svojo otroško folklorno skupino vsaj enkrat na teden. Večina ima vaje enkrat v tednu (71,4 %), 22,4 % anketirancev ima s skupino vaje kar dvakrat na teden.
Trije anketiranci so izbrali možnost drugo ter pripisali, da imajo pred nastopi več vaj v tednu.
Nihče ni odgovoril, da ima vaje samo enkrat na mesec ali vsaka dva tedna.
Tabela 6: Dan folklornih vaj
Večina anketirancev ima vaje folklorne skupine v torek (28,3 %) ali četrtek (25,0 %). Sledijo srede (16,7 %), najredkeje imajo skupine vaje ob koncu tedna ali za vikend (skupaj 15 %).
Tabela 7: Ura otroških folklornih vaj
Ob kateri uri imate folklorne vaje?
f f (%)
Pred poukom 3 5,9
Po pouku 22 43,1
Popoldan 24 47,1
Med vikendom (dopoldan) 2 3,9
Pri vprašanju o uri otroških folklornih vaj anketirancev je večina odgovorila, da imajo vaje takoj po pouku ali popoldan. Redki imajo vaje pred poukom. Med vikendom imajo vaje tudi okoli 9. ure dopoldan.
Tabela 8: Frekvenčna porazdelitev trajanja otroških folklornih vaj
Trajanje folklornih vaj: f f (%)
45 minut 20 40,8
1 ura 13 26,5
1 ura in pol 9 18,4
2 uri 4 8,2
Več kot 2 uri 1 2,0
Drugo 2 4,1
Skupaj 49 74,6
V raziskavi smo ugotovili, da 40,8 % anketiranih izvaja folklorne vaje 45 minut, eno uro ima vaje 26,5 % anketirancev, uro in pol dolge vaje ima 18,4 % anketirancev, 8,2 % ima vaje dolge 2 uri, več kot dve uri vaj ima le en anketiranec (2,0 %). Dva anketiranca sta zapisala, da imata ob rednih plesnih vajah še 10 minutne pevske vaje na teden.
Kateri dan v tednu imate folklorne vaje?
f f (%)
Ponedeljek 9 15,0
Torek 17 28,3
Sreda 10 16,7
Četrtek 15 25,0
Petek 4 6,7
Sobota 3 5,0
Nedelja 2 3,3
Skupaj 60 100
35
Rezultati glede termina ter trajanja otroških folklornih vaj so pozitivni, saj ima večina otroških folklornih skupin vaje redno. Otroci v svojem življenju potrebujejo neko rutino, neko zaporedje dogodkov, da današnjemu hitremu načinu življenja lažje sledijo. Tako imajo načeloma vsak teden ob istem času vaje, kjer se imajo možnost sprostiti in zabavati. Ob tem pa se tudi vsakič nekaj novega naučijo. Ker so vaje redno vsak teden, vedno znova osvežijo svoj spomin in utrjujejo svoje znanje folklornih vsebin. Večina skupin ima vaje sredi tedna.
Sklepamo lahko, da je razlog v tem, da so učenci med tednom najbolj motivirani za delo.
Ponedeljek je prvi dan po vikendu, kjer otroci še niso povsem »prebujeni«, konec tedna pa imajo otroci misli že nekako pri bližajočem se vikendu. Glede na to, da gre večinoma za osnovnošolske otroke, je povsem razumljivo, da so folklorne vaje takoj po pouku ali v popoldanskih urah. Verjetno so vodje razdvojeni med urami ravno zato, ker nobena ura nima samo pozitivnega učinka. Po pouku so otroci že utrujeni od vseh šolskih obveznosti in so manj skoncentrirani, popoldanske ure pa niso priročne zaradi vseh ostalih izvenšolskih dejavnosti, ki jih imajo otroci, ter dejstva, da jih morajo na vaje pripeljati starši. Odgovori glede trajanja folklornih vaj nas niso presenetili, saj je večina vodij tudi učiteljev, ki so nekako vezani na šolske ure, predvsem če imajo vaje takoj po pouku.
Odgovori anketirancev glede izvajanja folklore dejavnosti v mestu ali na vasi so skoraj povsem razdvojeni. 51,0 % anketirancev je odgovorila, da izvajajo folklorno dejavnost v mestu, 49,0 % anketirancev pa vodi vaško otroško folklorno skupino. Iz tega lahko razberemo, da kljub ljudski, kmečki tematiki folklorne dejavnosti ta ne prevladuje na podeželju, ampak je razširjena tudi v bolj urbanih področjih.
Da 55,1%
Ne 44,9%
Obstaja v kraju odrasla folklorna skupina, v kateri pleše več različnih
generacij iste družine?
Na vasi V mestu 49%
51%
Izvajate folklorno dejavnost na vasi ali v mestu?
36
Analiza vprašalnika je pokazala, da je 55,1 % anketirancev odgovorilo, da obstaja v kraju, kjer izvajajo folklorno dejavnost, tudi odrasla folklorna skupina, v kateri pleše več različnih generacij iste družine. Tej skupini se po izhodu mladostnikov iz otroške folklorne skupine pridružijo posamezniki, ki želijo plesati tudi naprej. Velikokrat je ravno perspektivna odrasla folklorna skupina razlog, da se otroci priključijo otroški skupini, saj želijo v prihodnosti plesati v odrasli skupini, kot njihovi predniki. 44,9 % anketirancev pa v kraju nima odrasle folklorne skupine, v kateri pleše več različnih generacij iste družine. Iz tega lahko sklepamo, da odrasla skupina pripomore k številčnosti otrok v otroških skupinah, ni pa to pogoj, da je skupina množična.
Tabela 9: Frekvenčna porazdelitev količine obiskovanja mednarodnih festivalov Ali z vašo skupino obiskujete mednarodne
folklorne festivale v tujini? festivalov v tujini, 16,3 % jih obiskuje 1x na leto, 2,0 % dvakrat na leto ter 16,3 % vsaki dve leti. Razlogi, da se vodja ne odloči za obiskovanje festivalov, so verjetno odgovornost, ko z otroki odpotuje v tujino ter pomanjkanje finančnih sredstev, ki se jih potrebuje za izpeljavo tako velikega projekta.
Tabela 10: Frekvenčna porazdelitev izvajanja dodatnih dejavnosti/aktivnosti Ali ob rednih vajah in nastopih organizirate še kakšno dodatno dejavnost/aktivnost za mlade folklornike v skupini?
Št. odgovorov f (%) vseh odgovorov f f (%)
Ne 10 14,9 20,4
Intenzivne vaje/intenzivni vikend 26 38,8 53,1
Družabno popoldan 20 29,9 40,8
Celodnevni izlet 10 14,9 20,4
Drugo: 1 1,5 2,0
Skupaj 67 100,0 136,7
Iz tabele 10 je razvidno, da večina anketirancev organizira še dodatne dejavnosti/aktivnosti za mlade folklornike. Največ anketiranih vodij ob rednih vajah in nastopih organizira še dodatne intenzivne vaje ali intenzivni vikend (53,1 %), 40,8 % organizira družabno popoldan, 22,4 % anketirancev pa organizira celodnevni izlet ali pa se poslužuje še drugih dodatnih aktivnosti.
Le 20,4 % anketirancev ob rednih vajah in nastopih ne organizira nobenega dodatnega druženja z mladimi folklorniki.
Anketiranci zgoraj omenjene dejavnosti/aktivnosti izvajajo največ enkrat na leto (43,6 %), 35,9 % te dejavnosti organizira dvakrat na leto, večkrat na leto pa dodatne dejavnosti izpelje 20,5 % anketiranih vodij.
Da je največ takšnih, ki organizirajo intenzivne/dodatne vaje ni presenetljivo, saj ima večina skupin vaje enkrat na teden po 45 minut, kar je za dobro pripravo na kakšen pomemben nastop premalo. Otroci v enem tednu že veliko naučenega pozabijo, zato je dobro, da se
37
organizira daljše vaje, kjer se določena koreografija večkrat ponovi ter se tako utrdi. Pri tem ne manjka dobre volje, sprostitve in zanimivih aktivnosti, kar je dodatna motivacija za obiskovanje folklorne dejavnosti.
Tabela 11: Frekvenčna porazdelitev števila drugih dejavnosti folklornikov Približno h kolikim drugim dejavnostim še hodijo
vaši folklorniki? f Veljavni f (%)
Večina obiskuje le folklorno dejavnost 1 2,0
Večina ima ob folklorni dejavnosti še eno interesno
dejavnost (v okviru šole ali popoldansko) 10 20,4
Večina ima ob folklorni dejavnosti še dve ali več interesnih dejavnosti (v okviru šole ali popoldansko dejavnost)
38 77,6
Skupaj 49 100
Večina oz. 77,6 % folklornikov ima ob folklorni dejavnosti še dve ali več interesnih dejavnosti (v okviru šole ali popoldansko dejavnost), 20,4 % ima še eno interesno dejavnost (v okviru šole ali popoldansko), medtem ko jih 2,0 % obiskuje le folklorno dejavnost.
Danes imajo otroci na voljo veliko različnih šolskih interesnih dejavnosti in popoldanskih aktivnosti, zanima jih več različnih stvari, zato tudi obiskujejo več različnih dejavnosti. Proti koncu osnovne šole se te dejavnosti redčijo, otroci najdejo tisto eno ali dve dejavnosti, ki sta jim najbolj všeč in vztrajajo samo še pri tem, kajti dovolj prostega časa vzame šola/učenje …
Tabela 12: Frekvenčna porazdelitev izobraženosti vodij otroških folklornih skupin
Ali imate uspešno zaključen seminar za vodje otroških folklornih skupin? f f (%) Opravil sem seminar za vodje folklornih skupin, plesne pedagoge in koreografe 1.
stopnja
8 16,3
Opravil sem seminar za vodje folklornih skupin, plesne pedagoge in koreografe 2.
stopnja
2 4,1
Opravil sem začetni seminar za vodje otroških folklornih skupin 26 53,1
Opravil sem seminar za vodje odraslih folklornih skupin 6 12,2
Nimam opravljenega seminarja za vodje folklornih skupin 7 14,3
Skupaj 49 100
Enkrat na leto 43,6 %
Dvakrat na leto 35,9 % Večkrat na leto
20,5 %
Kolikokrat v sezoni izvedete dodatne dejavnosti s prejšnjega vprašanja?
38
Določeno znanje za poučevanje otroške folklorne dejavnosti ima 85,7 % anketiranih. 53,1 % anketiranih vodij ima opravljen začetni seminar za vodje otroških folklornih skupin, 16,3 % ima opravljen seminar za vodje folklornih skupin, plesne pedagoge in koreografe 1. stopnja, 4,1 % ima opravljeno 2. stopnjo seminarja, 12,2 % je naredilo seminar za vodje odraslih folklornih skupin, medtem ko je 14,3 % takšnih vodij, ki nimajo opravljenega nobenega seminarja za vodje folklornih skupin.
Iz tega lahko sklepamo, da ima večina anketiranih vodij vsaj osnovno znanje s področja folklorne dejavnosti, razumljivo pa je, da jih ima največ opravljeni začetni seminar za vodje otroških folklornih skupin, saj se je ta izvajal mnogo let, do leta 2017, ko ga je nadomestil seminar za vodje folklornih skupin, plesne pedagoge in koreografe.
Največ anketiranih vodij (24,5 %) vodi otroško folklorno skupino od 6 do 10 let, 22,4 % vodij ima skupino od 11 do 15 let, od 3 do 5 let vodi skupino 18,4 % anketiranih vodij, 20,4 % anketirancev pa je začetnikov, ki vodijo skupino eno ali dve leti. Presenetljiva je številka anketirancev, ki otroško folklorno skupino vodi že več kot 15 let (13,3 %).
Večina oziroma 91,8 % anketiranih vodij se s svojo folklorno skupino redno udeležuje preglednih/strokovnih srečanj otroških folklornih skupin, ki jih organizira Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, medtem ko se jih 8,2 % ne udeležuje teh srečanj.
8,2%
12,2%
18,4%
24,5%
22,4%
14,3%
0 % 20 % 40 % 60 % 80 % 100 %
1 leto 2 leti 3-5 let 6-10 let 11-15 let Že več kot 15 let
Koliko let že vodite otroško folklorno skupino?
Da 91,8 % Ne
8,2 %
Se s svojo folklorno skupino redno udeležujete preglednih/strokovnih srečanj otroških folklornih skupin,
ki jih organizira Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti?
39
Iz tega lahko sklepamo, da večina anketiranih vodij rada sliši komentarje o svojem delu in napotke za nadaljnje delo.
Tabela 13: Frekvenčna porazdelitev članov glasbene zasedba Koliko članov glasbene
Največ anketiranih vodij (40,8 %) ima v svoji otroški folklorni skupini samo enega glasbenika za glasbeno spremljavo. 20,4 % anketirancev ima zasedbo z dvema članoma, eden od anketirancev pa ima tudi glasbeno zasedbo s petimi člani.
V glasbenih zasedbah je glede na odgovore vedno prisotna harmonika (diatonična ali klavirska), ob njej pa sta navadno še klarinet in violina. Med odgovori se pojavijo tudi bariton, trobenta, kitara ter flavta.
Iz rezultatov lahko sklepamo, da se anketirane vodje še vedno »držijo« instrumentov, ki so jih ob ljudski glasbi uporabljali v preteklosti. Največ je bilo spremljav s harmoniko, sledile so zasedbe s harmoniko, violino, kontrabasom ter klarinetom (Šivic, 2017b). Presenetljivo je, da v zasedbah ni več klarinetov in kontrabasov.
Tabela 14: Frekvenčna porazdelitev načina uporabe glasbe na vajah folklorne skupine
V raziskavi smo ugotovili, da 38,8 % anketiranih vodij uporablja zvočne posnetke, živo glasbo pa le nekajkrat na leto. 30,6 % anketiranih uporablja večinoma živo glasbo, vendar včasih uporablja tudi zvočne posnetke, 18,4 % vodij ima na svoji vaji vedno živo glasbo, 10,2 % zvočnih posnetkov ne uporablja (če nimajo žive glasbe, si pomagajo s ploskanjem, štetjem in petjem) ter 2,0 % je takšnih, ki uporabljajo zgolj zvočne posnetke.
Se na vajah skupine poslužujete žive glasbe ali uporabljate zvočne posnetke?
f f (%)
Vedno imamo živo glasbo. 9 18,4
Večinoma imamo živo glasbo, vendar
uporabljamo tudi zvočne posnetke. 15 30,6
Uporabljamo zvočne posnetke, živo glasbo imamo le nekajkrat na leto.
19 38,8
Uporabljamo zgolj zvočne posnetke. 1 2,0
Zvočnih posnetkov ne uporabljamo. Če nimamo žive glasbe, si pomagamo s ploskanjem, štetjem in petjem.
5 10,2
Skupaj 49 100,0
40
Vse manj je otrok, ki si želijo igranja harmonike. Danes so popularni drugi instrumenti, kar pomeni, da je vse manj glasbenikov, ki bi lahko spremljali folklorno skupino. To je opazno tudi iz rezultatov, saj ima manj kot polovica anketirancev vsakič na vajah živo glasbo. Ker pa smo v svetu visoke tehnologije in so večinoma že vse viže posnete, si veliko vodij pomaga z zvočnimi posnetki. Predvidevamo, da imajo tiste otroške folklorne skupine, ki imajo živo glasbo le nekajkrat na leto, le to pred nastopi ter da je njihov glasbenik odrasla oseba, ki se hitreje nauči igrati kot otroci.
Več kot polovica oziroma 65,3 % anketiranih vodij otrokom vedno pred učenjem poenostavi izvirni ples za odrasle, 32,7 % prilagodi le zahtevnejše plese, medtem ko 2,0 % večinoma ne prilagaja plesov (plešejo plese v prvotni obliki).
Po rezultatih lahko sklepamo, da v veliki večini vodje upoštevajo navodila strokovnjakov in plese odraslih prilagajajo določeni starostni stopnji otrok. Ker so otroci v višjih razredih osnovne šole že kar precej spretni in so njihove glasbene sposobnosti že kar razvite, lahko plešejo tudi enostavne plese odraslih.
Tabela 15: Frekvenčna porazdelitev izvedenih dejavnosti v enem mesecu folklornih vaj Katere sklope dejavnosti izvedete v enem mesecu
vaj?
Št. odgovorov f (%) vseh odgovorov f f (%)
Igre za sprostitev 46 12,4 93,9
Vaje za orientacijo v prostoru 31 8,4 63,3
Vaje za ritmični posluh 34 9,2 69,4
Vaje za glasbeni spomin 19 5,1 38,8
Vaje osnovnih korakov (hoja, tek, poskok, trokorak,
bočni korak) 46 12,4 93,9
Kondicijske vaje 11 3,0 22,4
Vaje za pravilno plesno držo 23 6,2 46,9
Vaje za plesne formacije 14 3,8 28,6
Ogrevanje telesa 34 9,2 69,4
Upevanje 22 5,9 44,9
Učenje novega plesa 45 12,1 91,8
Da, vedno 65%
Prilagodim le zahtevnejše plese
33%
Ne, večinoma plešemo plese kot so v prvotni obliki
2%
Ali otrokom pred učenjem poenostavite izvirni ples za odrasle?
41
Ponovitev že naučenega plesa 46 12,4 93,9
Skupaj 371 100,0 757,1
Najpogostejši sklopi dejavnosti, ki jih anketirani vodje izvedejo v enem mesecu vaj, so igre za sprostitev (12,4 %), vaje osnovnih korakov kot so hoja, tek, poskok, trokorak, bočni korak (12,4 %), učenje novega plesa (12,1 %) in ponavljanje že naučenega plesa (12,4 %).
Anketiranci pri svojih vajah najmanj izvajajo kondicijske vaje (3,0 %) ter vaje za plesne formacije (3,8 %).
M. Knific Zaletelj (2017) pravi, da je ogrevanje na začetku vaj izredno pomembno, da se v nadaljevanju kdo ne poškoduje. V tem primeru so rezultati presenetljivi, saj niso vsi anketiranci označili, da ogrevajo telesa otrok. Prav tako jih veliko manjšo pozornost posveča pevskemu delu, ki je v folklorni dejavnosti enako pomemben kot plesni del. Dejstvo, da anketirane vodje ne izvajajo veliko kondicijskih vaj, je povsem razumljivo, saj so plesi za otroke dokaj enostavni, pri tem pa otroci ne potrebujejo veliko kondicije.
Tabela 16: Frekvenčna porazdelitev načina posredovanja določenega plesa Na kakšen način otrokom
posredujete določen ples? f f (%)
Z demonstracijo in posnemanjem 16 32,7
Po metodičnih korakih v enem
srečanju 11 22,4
Po metodičnih korakih v več
srečanjih 22 44,9
Skupaj 49 100,0
Anketiranci otrokom največkrat posredujejo ples tako, da ga učijo po metodičnih korakih v več srečanjih (44,9 %), sledi demonstracija in posnemanje (32,7 %), najmanj se poslužujejo učenja plesov po metodičnih korakih v enem srečanju (22,4 %).
Tabela 17: Frekvenčna porazdelitev lastništva folklornih kostumov Ali imate v vaši folklorni skupini tudi svoje folklorne kostume?
f f (%)
Da, imamo svoje folklorne kostume. 44 89,8
Nimamo kostumov (tudi za nastope jih ne uporabljamo).
2 4,1
Kostume si izposodimo le za nastope. 2 4,1
Imamo svoje, nekaj si jih moramo tudi izposoditi (velikost otrok, število otrok ...)
1 2,0
Skupaj 49 100,0
Večina otroških folklornih skupin anketiranih vodij ima svoje folklorne kostume (89,8 %), nekaj jih folklornih kostumov sploh ne uporablja (4,1 %), en anketiranec ima svoje folklorne kostume, vendar si jih zaradi velikosti in števila otrok mora nekaj izposoditi tudi pri drugi skupini, 4,1 % skupin pa si folklorne kostume izposodi samo za nastope.
42