Pred začetkom oddaje začne nadzor režiser (tj. oseba, ki je odgovorna za interpretacijo na zaslonu, kadriranje in postavitev kamer v studiu, razčlenitev scenarija ter modulacijo nastopajočih), ki za snemanja izvede vaje, na katerih se preizkusijo vse možnosti snemanja in odvijanja dogodkov. Vse so terminsko določene in časovno uokvirjene v delovni dan. Na ta način se zagotavlja dobra organizacija velike ekipe, ki lahko šteje do 100 izvajalcev projekta. Na vajah se izvajalci pripravijo tudi na nepričakovane scene, ki niso del scenarija (npr. poškodba gosta med oddajo). Medtem si grafik v režiji za vsako oddajo pripravi vrstni red predvajanja grafik od začetka do konca. Po vajah sledi generalka, ki se izvede identično, kot se bo po scenariju izvedla oddaja na snemanju. Grafik se v tem času z ostalimi soustvarjalci dogovori o časovnici predvajanja, trajanju posameznih grafik in o načinu dela.
Med oddajo ekipa sledi scenariju, saj je potek oddaje natančno predviden. Izjeme so oddaje, v katerih so spremenljivi dogodki ali podatki. To so oddaje, ki vključujejo npr. glasovanje ali točkovanje. Če so podatki pomembni za odvijanje oddaje, se prikažejo z grafiko. Načini, kako pridobiti podatke, so različni in odvisni od oddaje in izvajalca. Lahko so lastno programirane aplikacije, zato delo grafika ni samo sledenje scenariju, ker mora poskrbeti, da pridejo podatki pravočasno v njegov sistem. Npr. če oddaja vsebuje točkovanje sodnikov, jih grafik od njih dobi preko aplikacije in jih uvršča v grafiko. Odvisen je od ekipe, ki ni z njim v režiji, in potrebuje komunikacijo z vodjo studia, ki nadzoruje dogajanje in poskrbi, da grafik dobi informacije, če pride do težav v sistemu.
8 Grafik med oddajo komunicira z režiserjem in video montažerjem. Režiser je glavni član ekipe, ki nadzoruje dogajanje in spremlja vse elemente, kot so postavitev kadrov, zaporedje snemanja, govorni del, grafične elemente in časovno usklajenost s scenarijem [17]. Zato je pomembno, da grafik poleg upravljanja z materialom sledi tudi njegovim navodilom. Režiser mu pove, kdaj in za koliko časa bo določena grafika v etru, če ta vpliva na odvijanje dogodkov ali je odvisna od kadra snemanja.
Na sliki 3 je telop postavljen v prazen del kadra in ne prekriva glavnih elementov na posnetku (npr.
voditelja). Z ostalim materialom grafik upravlja po scenariju. Za prenos v eter mora komunicirati tudi z video montažerjem, ki je t..i. desna roka režiserja, in sledi ukazom preklapljanja med kamerami. Ta skrbi za grafično plast (angl. layer) video vsebin v etru, zato mora vedeti, kdaj je grafika vidna in kdaj je lahko plast nevidna.
2.3.2 Potek dela grafika za vnaprej posnete oddaje
Pri vnaprej posnetih studijskih oddajah je potek dela za ekipo podoben tistim, ki so predvajane v živo. Razlika je le v tem, da je ob snemanju manj stresa, ker se napake pravočasno odpravijo.
Grafik ni potreben, če oddaja oz. prispevki niso neposredno povezani z režijo ali če ga nadomesti video montažer, ker njegovo delo ni tako obsežno [16]. Grafike v informativnih oddajah in oddajah, posnetih na terenu, dodaja montažer in ne grafik v režiji, saj so posnetki pripravljeni vnaprej.
2.3.3 Programi, s katerimi upravlja grafik
Grafik v režiji se največkrat srečuje z grafičnimi programi in aplikacijami za predvajanje grafik v živo. Podjetja uporabljajo različne programe, odvisno od prioritet ali izkušenj. Tovrstni programi in aplikacije se uporabljajo tudi za druge grafične rešitve, od snovanja grafik do virtualnih studiev [18].
Grafične programe in aplikacije se uporablja na vsakem delovnem mestu, v podjetju oz. televizijski hiši posebej, saj so zaradi predvajanja animacij v realnem času lahko zelo kompleksni. Večina teh programov in aplikacij se uporablja za oddaje v živo (informativne, zabavne) ali za prenose športnih tekmovanj.
Nekateri tovrstni grafični programi in aplikacije so Caspar CG (Švedska javna televizija, Švedska), Chyron (ZDA) in Viz Artist (Norveška) [6]. Ti sistemi potrebujejo za delovanje zmogljive računalnike in močna omrežja, v katerih se datoteke shranjujejo in obdelujejo. Danes je večina grafik animiranih, uporabljajo se različni 3D-učinki.
9
3 EKSPERIMENTALNI DEL
V eksperimentalnem delu naloge smo se najprej posvetili teoretični analizi televizijskih produkcijskih grafik (TVPG). Na primerih bomo opisali, kje, kdaj, kako in zakaj se na televiziji uporabljajo grafike med oddajami. Nato bomo na podlagi anketnega vprašalnika poskušali preučiti, ali gledalcem TVPG pomagajo pri razumevanju vsebine ali je to zanje le estetska dodana vrednost.
Cilj je izdelati priporočila glede rabe TVPG v medijske namene pri raznovrstnih oddajah.
3.1 METODE DELA
3.1.1 Pregledna analiza televizijskih produkcijskih grafik
Ugotoviti smo želeli, koliko različnih TVPG se danes uporablja, zato smo naredili pregledno analizo.
S pomočjo grafik na televiziji smo jih analizirali po seznamu, v odvisnosti od njihovega namena uporabe. Natančno smo preučili, kje, kdaj in zakaj se določen sklop TVPG uporablja za dodatno informiranje gledalcev. Preučili smo tudi, kako so TVPG prikazane.
Analizirali smo TVPG dveh različnih oddaj medijske hiše Pro plus, d..o..o. Primerjali smo TVPG informativne oddaje »24UR« in zabavne oddaje »Zvezde plešejo« komercialne televizije POP TV.
V obeh oddajah se pojavlja večje število različnih TVPG, na osnovi katerih smo naredili obsežno primerjavo.
S pomočjo rednega ogleda oddaj in znanja, pridobljenega med praktičnim usposabljanjem v podjetju Pro plus, d..o..o., smo izvedli analizo grafik. Analizo posameznih TVPG smo izvedli s pomočjo ogleda posameznih oddaj in izdelave posnetkov zaslona v videoteki Voyo, ki je v lasti medijske hiše Pro plus, d..o..o., in omogoča oglede oddaj za nazaj. Tako smo prikazali grafike v sliki oz. statično na zaslonu, kot so bile predvajane med oddajo.
Pri analizi in primerjavi TVPG smo se osredotočili na njihovo velikost glede na razmerje s sliko, barvo, pisavo, čas prikazovanja, pomen in njihovo uporabnost. Iste značilnosti so nas zanimale tudi v spletni anketi, v kateri smo z željo, da bi izvedeli kakšne so navade gledalcev, način dojemanja in pomen TVPG za gledalce, zastavili podobna vprašanja.
10 3.1.2 Spletna anketa
Da bi ugotovili, kako gledalci dojemajo TVPG, kaj je zanje pri TVPG pomembno in kaj ne, smo izdelali spletno anketo s pomočjo spletne aplikacije 1KA. Želeli smo ugotoviti, katere TVPG dosežejo svoj namen, katere so bolj všečne in katere moteče.
V prvem sklopu vprašanj smo sodelujoče povprašali po demografskih podatkih (spol, starost in izobrazba anketiranca). V drugem sklopu vprašanj smo sodelujoče spraševali o njihovih navadah pri gledanju televizije. V tem delu smo spletno anketo zasnovali tako, da so anketirani, ki ne gledajo televizije ali gledajo samo tuje televizijske programe, z anketo zaključili, saj nadaljnje odgovarjanje ne bi bilo smiselno. V 3. sklopu vprašanj nas je zanimalo, ali TVPG prispeva k boljšemu sledenju in razumevanju ter prepoznavnosti oddaje, medtem ko smo v 4. sklopu vprašanj spraševali o uporabni vrednosti TVPG.
Spletna anketa je bila aktivna 14 dni februarja 2021.
3.1.3 Opis priporočil za izdelavo in rabo TVPG
Na osnovi pregleda, primerjave TVPG in ugotovitev, kako jih uporabniki oz. gledalci dojemajo, smo pripravili priporočila, ki so namenjena ustvarjalcem oddaj, oblikovalcem grafik in producentom grafičnih vsebin.
11
4 REZULTATI IN RAZPRAVA
S pomočjo analize TVPG in izdelane spletne ankete smo na osnovi dobljenih rezultatov pripravili priporočila za uporabo, pri čemer naj bi njihova vsebina in podoba kontekstualno in oblikovno bolj odgovarjala ciljnemu občinstvu, tj. gledalcem informativnih in zabavnih oddaj.
V nadaljevanju so prikazani rezultati analiz z razpravo, na koncu pa so pripravljena tudi priporočila uporabe TVPG v informativnih in zabavnih oddajah.
4.1 REZULTATI PREGLEDNE ANALIZE TELEVIZIJSKIH PRODUKCIJSKIH GRAFIK Z RAZPRAVO
Vse vrste TVPG na televiziji so animirane. Z dodajanjem majhnih učinkov (tj. efektov) se TVPG uskladi z že premikajočo »v živo« oddajano sliko. Vse skupaj tvori organski način premikanja. Zato gledalca prihod in odhod TVPG s slike ne zmoti tako, kot če bi se TVPG nenadoma prikazala.
Oblik in različic TVPG je več. Med seboj se ne razlikujejo zgolj po vizualni podobi, temveč predvsem po vsebini in namembnosti. Med različne TVPG prištevamo uvodne špice, podpisne TVPG oz.
telope, celozaslonske TVPG oz. duplekse, TVPG na stenskem zaslonu v ozadju voditelja, različne podobe virtualne resničnosti, ambientalne TVPG, animirane grafične prehode, odjavne špice in oglaševalske TVPG.
Uvodne špice so računalniško kompleksni vizualni učinki, ki jih spremlja prepoznavna glasba.
Oboje pritegne pozornost gledalca in ga povabi h gledanju oddaje [7]. Uvodne špice in glasba narekujejo tehnološko razvitost, sodobnost, oglaševanje in identifikacijo oddaje v primerjavi s konkurenčnimi televizijskimi programi in njihovimi oddajami. Informativne oddaje uporabijo za unikatnost ozadja v uvodni špici TVPG posnetek studia »v živo«, ko se voditelj pripravlja na začetek oddaje (slika 4). Uvodne špice z animiranimi ozadji so lahko precej enostavne, lahko pa so vizualno kompleksnejše (slika 5).
12 Slika 4: Prikaz uvodne špice informativne oddaje »24UR« (levo in desno) [11]
Slika 5: Prikaz uvodnu špice zabavne oddaje »Zvezde plešejo« (levo in desno) [11]
Podpisne TVPG oz. telopi so napisi, ki se običjano nahajajo na spodnjem delu kadra in poleg naslova vsebujejo podnaslov (slika 6). Lahko naslavljajo tematiko ali podpišejo govorce, snemalce in montažerje prispevkov informativnih oddaj. Pri zabavnih oddajah vabijo h glasovanju, prikazujejo glasovalne linije, podpišejo govorce ali nastopajoče ipd.
Slika 6: Telopa TVPG informativne oddaje »24UR« (levo) in zabavne oddaje »Zvezde plešejo«
(desno) [11]
Celozaslonske TVPG oz. dupleksi razdelijo zaslon na dva ali več delov. Sestavljajo jih ozadja, ki so usklajena s podobo (angl. image) oddaje in z napisi, s podpisi ali telopi. S tovrstnimi grafičnimi rešitvami je mogoče pokazati več slik oz. kamer (tudi do devet kamer). V primeru informativne oddaje se dupleks TVPG uporabljajo za pogovor med voditeljem v studiu in novinarjem ali gostom na terenu (slika 7 levo). Uporabljajo se tudi za hkratni prikaz novinarja in prispevka (slika 8 levo) ali
13 novinarja in informativne TVPG (slika 8 desno). Informativne oddaje imajo več tovrstnih TVPG za razdelitev zaslona z različnim številom »kamerskih oken«, z različnimi postavitvami in razmerji med njimi. Zabavne oddaje so bolj predvidljive in ne potrebujejo zaloge predlogov (angl. tamplate), kot jih npr. potrebuje informativna oddaja. Pri zabavnih oddajah se ta način TVPG uporablja za združitev dveh prostorov v studiu (slika 7 desno).
Slika 7: Dupleks TVPG informativne oddaje »24UR« (levo) in zabavne oddaje »Zvezde plešejo«
(desno) [11]
Slika 8: Dupleks TVPG informativne oddaje »24UR« z novinarko in prispevkom (levo) ter TVPG in novinarke (desno) [11]
Dupleks TVPG se lahko uporablja tudi brez slike »v živo« oz. »kamerskih oken«. Nekatere infografike v informativnih oddajah zasedejo cel zaslon z namenom, da imajo TVPG več prostora in so zaradi tega jasneje prikazane (slika 9 levo). Pri zabavnih oddajah se tovrstne TVPG uporabljajo za prikaz posnetkov, fotografij, glasovalnih linij ipd. (slika 9 desno).
14 Slika 9: Celozaslonska TVPG v informativni oddaji »24UR« (levo) in v zabavni oddaji »Zvezde
plešejo« (desno) [11]
TVPG na stenskem zaslonu v ozadju (slika 10) se za informativne oddaje pripravljajo dnevno in so prilagojene vsebini vsake novice. Pri napovedih so v obliki fotografije (slika 10 levo) ali sestavljene fotografije, nekatere tudi z grafičnimi elementi (slika 10 desno). Prikažejo se na različnih zaslonih, odvisno od postavitve novinarja oz. voditelja v studiu. Postavitev se določi glede na informativno oddajo (npr. 24UR popoldne, 24UR, 24UR zvečer) oz. za kateri del in rubriko oddaje je pripravljeno ozadje. Kadrov, v katere lahko postavimo novinarja oz. voditelja z zaslonom v ozadju, je veliko. Kakšni bodo kadri in kje na zaslonu bo TVPG ali fotografija, se določi med pripravo oddaje.
Slika 10: TVPG na stenskem zaslonu informativne oddaje »24UR« v rubriki »Pop In« (levo) in rubriki
»Šport« (desno) [11]
Med podajanjem novic je ozadje opremljeno tudi z infografiko in ne samo s fotografijami. V rubriki
»Vreme« informativne oddaje »24UR« so TVPG v ozadju stalne, spreminjajo se le številke in TVPG za prikaz stanja vremena (npr. sončno, oblačno, deževno, smer vetra) (slika 11 levo). TVPG za novice se pripravljajo dnevno (slika 11 desno).
15 Slika 11: TVPG na stenskem ozadju informativne oddaje »24UR« v rubriki »Vreme« (levo) in med
novico v informativni oddaji »24UR« (desno) [11]
Virtualna resničnost, pri kateri v realni studio ali drug prostor postavimo TVPG, je glavni trend današnjega časa. Videti je lahko kot lebdeči ali postavljeni predmet (slika 12). Če se virtualna TVPG premika, animira ali kako drugače spreminja, je vtis realnega večji. Televizija s takšnimi potezami gledalcem pokaže, da so vredni njihove pozornosti, saj se jih trudijo impresionirati. Z njimi ciljajo tudi na večjo gledanost in pridobivanje novih stalnih gledalcev.
Slika 12: TVPG virtualne resničnosti v informativni oddaji »24UR« (levo) in zabavni oddaji »Zvezde plešejo« (desno) [11]
Ambientalna TVPG sama po sebi nič ne sporoča, naredi le vzdušje v studiu in posnema videz oz.
zunanjo podobo (angl. image) oddaje (slika 13). Ko voditelj informativne oddaje ne potrebuje TVPG, ga v ozadju spremlja le gibajoča ambientalna grafika (slika 13 levo). V zabavnih oddajah so tovrstne TVPG po studiu razporejene na zaslonih različnih velikosti in oblik (slika 13 desno).
16 Slika 13: Abmientalni TVPG v studiu informativne oddaje »24UR« (levo) in zabavne oddaje »Zvezde
plešejo« (desno) [11]
Animirani grafični prehodi se uporabljajo pri napovedniku informativnih oddaj med novicami, med prehodi sklopov oddaje in po uvodni špici. Pri zabavnih oddajah jih je več, prikažejo se med različnimi sklopi oddaje, pri menjavi prostora v studiu ali med posnetki ter so grafično in zvočno povezani z uvodno špico (slika 14).
Slika 14: Prehoda v obliki vstavitve grafičnih elementov TVPG med kadri informativne oddaje »24UR«
(levo) in zabavne oddaje »Zvezde plešejo« (desno) [11]
Odjavne špice predstavijo ustvarjalce oddaje, sponzorje, datum snemanja in v nekaterih primerih tudi zahvale. Lahko so celozaslonske ali so dodane na zadnji kader v studiu (slika 15). Pri informativni oddaji zadnji kader pokaže večji del studia, pri drugih pa proslavljanje, mahanje ali kaj drugega, odvisno od žanra zabavne oddaje.
17 Slika 15: Odjavni špici s pripravljenima TVPG informativne oddaje »24UR« (levo) in zabavne oddaje
»Zvezde plešejo« (desno) [11]
V zadnjem času se med oddajami ne vrtijo le TVPG, povezane s predvajano vsebino, ampak tudi oglaševalske TVPG. Predvajajo se med oddajami, filmi ali serijami. Animirano pridejo v kader za nekaj sekund in tako tudi izginejo. V njih se ne oglašujejo npr. kreme ali kuhinjski aparati, temveč medijska hiša skoznje oglašuje svojo vsebino – torej filme in oddaje, ki bodo v kratkem na njihovem sporedu. Na sliki 16 je primer oglasa, ki na POP TV vabi k prijavi v zabavno oddajo »Sanjski moški«.
Slika 16: Oglas za prihajajočo zabavno oddajo »Sanjski moški« [11]
4.2 REZULTATI SPLETNE ANKETE Z RAZPRAVO
V spletni anketi je sodelovalo 139 oseb, od katerih je 114 spletno anketo izpolnilo v celoti.
18 4.2.1 Demografska vprašanja
V spletni anketi je sodelovalo 68 % žensk (95) in 32 % moških (44) (slika 17). Največ anketirancev je bilo starih med 18 in 24 let (35 %). Tej starostni skupini je sledila skupina od 25 do 34 let (20 %).
Nekaj manj (14 %) je bilo anketirancev, starih med 35 in 44 let. V starostnih skupinah od 45 do 54 in od 55 do 64 let je bilo po 11 % anketiranih. Najmanj sodelujočih je bilo v mlajši skupini med 12 in 17 let (4 %), še manj v starostnih skupinah med 65 in 74 let ter 75 let in več (po 2 %). Samo eden je bil v starostni skupini pod 12 let (1 %).
Slika 17: Starostna razdelitev anketirancev
Pričakovano je v spletni anketi sodelovalo največ oseb v starostni skupini med 18 in 24 let ter med 25 in 34 let, saj smo anketo razposlali med vrstnike – študente. Najmanj sodelujočih anketirancev je bilo v najmlajši in najstarejši skupini. Rezultat je bil pričakovan, saj v obe starostni skupini sodijo ljudje, ki manj dostopajo do spletnih anket, saj ta zahteva uporabo sodobne tehnologije (računalnika, tablice ali pametnega telefona) in nekaj veščin, potrebnih za reševanje.
Zanimalo nas je tudi, kaj so anketiranci po izobrazbi oz. kje se trenutno izobražujejo. Več kot polovica (51 %) sodelujočih ima univerzitetno ali visokošolsko izobrazbo oz. so še študentje. Njim sledijo srednješolci oz. ljudje s srednješolsko izobrazbo (34 %). Manj je bilo višje izobraženih sodelujočih z magisterijem oz. študentov magistrskega študija (11 %). Le 4 osebe (3 %) so označile osnovnošolsko izobrazbo, med sodelujočimi sta bili le 2 osebi z najvišjo izobrazbo (doktoratom oz.
študenta doktorskega študija) (1 %) (slika 18).
1% 4%
19 Slika 18: Izobrazba anketirancev
Glede na starostno razporeditev sodelujočih anketirancev je bilo pričakovati, da bo največ sodelujočih študentov in tistih z dokončano univerzitetno ali visokošolsko izobrazbo, saj je bila spletna anketa razdeljena med študenti.
Nadalje nas je zanimalo, s katerega strokovnega področja so anketiranci. Največ (17 oseb) jih je bilo s področja grafike in medijev. Med njimi so bili učitelji, producenti, grafični oblikovalci, tehniki, inženirji, montažerji, animatorji, dijaki in študentje. Isto število oseb (17) je bilo učiteljev oz.
vzgojiteljev grafične, likovne in glasbene smeri. 14 sodelujočih anketiranih se izobražuje ali dela v zdravstvu; med njimi so medicinske sestre, farmacevti, zdravstveni tehniki, inženir laboratorijske biomedicine in zobozdravstveni asistent. Ekonomistov je bilo 10, 8 anketiranih pa se ukvarja s strojništvom. Enako število anketiranih (8) se ukvarja z gostinstvom; med njimi so kuharji, živilski tehnik in organizator poslovanja. 6 oseb je elektrotehnikov in električarjev, 4 so organizatorji, 3 kemiki, po 2 osebi pa sta računalničarja, prodajalca, varstvoslovca, šivilji in zootehnika. Med ostalimi anketiranci so bili tudi učenec, gimnazijski maturant, socialni delavec, programer, jezikoslovec, znanstvenik, anglist in filozof, tekstilec, orodjar, okoljevarstvenik, strokovnjak poslovnih ved, geostrojnik rudar, književnik, logistik, sanitarni inženir, geodet, vodstveni delavec, komercialist, avtoličar, lektor, kozmetik, mehatronik, informatik, kulturolog, menedžer, elektrotehnik, trgovski poslovodja, pravnik, družboslovni informatik, aranžerski tehnik, fizik, frizer, akademski glasbenik, kmet, sestavljalec televizorjev in radiolog.
4.2.2 Navade gledanja televizije
Ker smo želeli vedeti, kakšne navade imajo anketiranci pri gledanju televizije, nas je zanimalo, kako pogosto gledajo televizijo oz. televizijske programe. Največ oz. skoraj polovica (43,8 %) je
20 odgovorila, da televizijo spremlja vsak dan. Polovica manj (18,0 %) jo gleda občasno oz. tri- do štirikrat tedensko. Kot je razvidno iz grafa na sliki 19, 13,7 % sodelujočih gleda televizijo pogosto (5-krat tedensko) in 14,4 % redko (en- do dvakrat tedensko), le 5,8 % pa jo gleda le nekajkrat mesečno. Le dobri 4 % sodelujočih televizije sploh ne gledajo. Tako smo slednje iz sodelovanja pri nadaljnji analizi spletne ankete izločili.
Slika 19: Pogostost gledanja televizije oz. televizijskih programov
Pričakovano je bilo, da večina anketirancev vsak dan spremlja televizijo, ker je televizija medij, ki ga najpogosteje gledamo in/ali poslušamo. To smo predpostavili delno na račun dejstva, da se je splošna gledanost televizije v letu 2020 zaradi pandemije povečala. To kaže tudi študija v Veliki Britaniji, ki je pokazala, da so odrasli v času ukrepov covid-19 40 % svojega časa preživeli za zasloni, kamor sodi tudi gledanje televizije. [19] Anketa je bila odprta v začetku leta 2021, ko je epidemija še vedno trajala. Pričakovali smo, da nihče od anketirancev ne gleda televizije samo ob vikendih, in predvidevali, da službene obveznosti med delovnim tednom in prosti čas med vikendom ne vplivajo na gledanje televizije.
Ker je spletna anketa vsebovala primere slovenske TVPG, nas je zanimalo, katere televizijske programe gledajo anketiranci. Največ, kar 78 %, jih je odgovorilo, da gledajo domače in tuje programe. Zgolj 14 % jih gleda samo domače in 4 % samo tuje programe (slika 20). Slednji so z reševanjem spletne ankete z izbiro tega odgovora zaključili, saj nadaljnja anketna vprašanja zanje ne bi bila smiselna (nanašala so se na TVPG slovenskih oddaj).
61
21 Slika 20: Spremljanje televizijskih programov
Kot je razvidno s slike 20, večina ljudi gleda raznovrstne programe domače in tuje produkcije. Mislili smo, da bodo samo domače spremljali večinoma starostniki, vendar so ta odgovor izbrali anketiranci vseh starostnih skupin.
V nadaljevanju smo želeli izvedeti, kaj anketiranci največkrat gledajo na televiziji (slika 21). Ponudili smo jim nekaj odgovorov in polje za dopis drugih možnosti. Med devetimi ponujenimi odgovori so lahko izbrali največ tri. S tem smo zagotovili, da so izbrali res le najbolj gledane in ne vseh, ki jih spremljajo.
Več kot polovica (56 %) anketiranih je izbrala informativne oddaje, nekaj manj, a še vedno več kot polovica (54 %) pa je izbrala filme. 43 % anketiranih je trdilo, da med drugim radi gledajo serije oz.
nadaljevanke, 34 % zabavne oddaje, 29 % šport in 17 % anketiranih gleda kvize. V polju, kjer so lahko navedli poljubne možnosti, so štirje sodelujoči odgovorili, da spremljajo tudi dokumentarne oddaje, eden je napisal kuharske oddaje in eden vsebino za odrasle (erotika).
Slika 21: Izbor različnih zvrsti oddaj na televiziji 19
22 Pričakovali smo, da bo največji odstotek sodelujočih izbral informativne oddaje, kar se je tudi potrdilo. Ta podatek je potrdil, da ljudje dnevne novice radi spremljajo tudi na televiziji. Presenetilo
22 Pričakovali smo, da bo največji odstotek sodelujočih izbral informativne oddaje, kar se je tudi potrdilo. Ta podatek je potrdil, da ljudje dnevne novice radi spremljajo tudi na televiziji. Presenetilo