136
znotraj krovne kategorije
Problemi, povezani s šolo po spolu
POKLICNA ORIENTACIJA UČNE TEŽAVE RAZNO PROSTI ČAS TEŽAVE Z UČITELJEM/UČITELJI IZKLJUČITEV IZ ŠOLE, KAZNI
SKUPAJ 100 % (N = 91) (N = 277)
54,2 %
20,6 %
18,8 %
4,7 %
1,8 %
57,1 %
13,2 %
22,0 %
5,5 %
2,2 %
0,0 %
0,0 %
10 do 13 let 14 do 17 let 18 do 21 let nad 21 let
100 % 42
100 % 29
100 % 5
SKUPAJ DELEŽ SKUPAJ FREKVENCA 100 %
139
Vsebinska porazdelitev spletnih vprašanj
znotraj krovne kategorije Problemi, povezani s šolo po starostnih skupinah
POKLICNA ORIENTACIJA RAZNO UČNE TEŽAVE PROSTI ČAS TEŽAVE Z UČITELJEM/UČITELJI IZKLJUČITEV IZ ŠOLE, KAZNI
52,4 % 19,0 % 16,7 % 11,9 % 0,0 % 2,9 % 0,7 %
60,4 % 18,7 % 17,3 % 58,6 % 27,6 % 13,8 % 0,0 % 0,0 % 60,0 % 40,0 % 0,0 % 0,0 % 0,0 %
POKLICNA ORIENTACIJA RAZNO UČNE TEŽAVE PROSTI ČAS TEŽAVE Z UČITELJEM/UČITELJI IZKLJUČITEV IZ ŠOLE, KAZNI POKLICNA ORIENTACIJA UČNE TEŽAVE PROSTI ČAS TEŽAVE Z UČITELJEM/UČITELJI IZKLJUČITEV IZ ŠOLE, KAZNI RAZNO
POKLICNA ORIENTACIJA UČNE TEŽAVE RAZNO PROSTI ČAS TEŽAVE Z UČITELJEM/UČITELJI IZKLJUČITEV IZ ŠOLE, KAZNI 0,0 %0,0 %
0,0 % 0,0 %
137
138
RAZPRAVA
V spletni svetovalnici mladi sporočajo dileme in težave, povezane s šolo in z njenim osnov-nim poslanstvom, kot so učenje in učne težave, izbira poklica oziroma srednje šole ter študija. Sicer pa se šola, tako ali drugače, pojavlja tudi v mnogih vprašanjih, ki so uvrščena v druge kategorije, kot so na primer odnosi, nasilje med vrstniki, tvegana vedenja, težave duševnega in telesnega zdravja in drugo. To ne preseneča. Šola je namreč močno vpeta v življenje otrok in mladostnikov, v njej preživijo velik del dneva, leta, otroštva in mladostni-štva. Omogoča jim pridobivanje znanj in kompetenc ter razvijanje socialnih in čustvenih veščin. Je vir potrditev in zadovoljstva, pa tudi razočaranj. Ena od zanimivosti te kategorije je, da se na veliko vprašanj mladih odzivajo njihovi vrstniki s svojimi izkušnjami in z nasveti, večinoma zelo spodbudnimi. Odziv je večji kot v drugih kategorijah, kar je še en dokaz več, da je šola v življenju mladih močno prisotna.
Največ vprašanj v tej krovni kategoriji smo uvrstili v krovno temo Poklicna orientacija. De-vetošolci se odločajo za poklicne oziroma srednje šole, srednješolci in maturanti se spo-gledujejo s študijem na fakulteti. Izbira ni enostavna. Četudi danes poklic ali študij manj kot nekoč definira delo, ki ga bo posameznik v praksi tudi opravljal, je odločitev zanj zelo po-membna. Vpliva namreč na samo šolsko ali študijsko delo, dolgoročno pa tudi na posame-znikov odnos do dela ter večjo ali manjšo uspešnost pri njem. Zato je poklicna orientacija pomemben segment šolske prakse, zlasti njene svetovalne službe. Poklicna orientacija vključuje informiranje in izobraževanje, ki učencem omogočita, da spoznajo svet dela in sistem poklicnega svetovanja ter možnosti, ki jim jih ponujata (Repanšek, 2009). Mladi so z delom svetovalne službe na tem področju dokaj zadovoljni. Raziskava med dijaki prvih letnikov slovenskih srednjih šol je pokazala, da je 40 odstotkov dijakov ocenilo svetova-nje glede poklicne orientacije kot zelo kakovostno, 31 odstotkov kot sredsvetova-nje kakovostno, medtem ko 30 odstotkov dijakov ni bilo zadovoljnih s svetovanjem (Repanšek, 2009). V raziskavi so opozorili na preobremenjenost svetovalnih služb z drugimi, tako administra-tivnimi kot dodatnimi strokovnimi nalogami, ki skrajšujejo obseg dejavnosti poklicne ori-entacije. Uporabnike spletne svetovalnice bi glede vprašanj o poklicni orientaciji lahko razdelili v dve skupini. V prvi so mladostniki, ki že vedo, kje želijo nadaljevati svojo pot in pri svetovalcu iščejo predvsem dodatne informacije, kot v naslednjih dveh primerih: »Sem še v osnovni šoli in se odločam za nadaljevanje študija, zelo si želim postati dirigentka sam ne vem če so ženske lahko dirigentke ali pa operna pevka… zanima me kam se naj grem izobraževat in koliko zaslužiš kot operna pevka? Hvala vam za odgovore.« In še vprašanje štirinajstletnice: »…grem letošnje šolsko leto v 9. razred osnovne šole in me zanima koliko točk je potrebnih za srednjo zdravstveno in kozmetično šolo, smer Kozmetični tehnik, ter če se zraven šteje 9. razred oz. prvo poletje. Hvala za odgovor že v naprej in lep pozdrav.«
V drugi skupini so mladostniki, ki jih, kot pravijo, nič posebno ne veseli, in tisti, ki imajo veliko interesov in sposobnosti. Odločitev je težka za ene in druge. Svetovalci razumejo dileme mladih, v tej kategoriji so njihovi odgovori obširni in hkrati jedrnati. Mlade vabijo k razmisleku, še posebej, kadar se ne mudi. Svetovalci se ne odločajo namesto njih, ne silijo jih v izbire, ki so dobre po njihovi presoji. Mladim skušajo pomagati do samostojnih in pretehtanih odločitev. Navajajo jih k aktivnemu iskanju informacij in upoštevanju njihovih lastnih želja, interesov, sposobnosti in izkušenj. Seznanjajo jih z dodatnimi viri informacij, kot so centri za informiranje in poklicno svetovanje ter druge preverjene službe in spletne strani. Tudi v Sloveniji se namreč skladno s potrebo po »na znanju temelječi družbi« in ve-čji konkurenčnosti, vse bolj uveljavljajo različne, neodvisne službe za poklicno in karierno orientacijo.
139
self
kvizi o primernem poklicu
Sicer hodim v 8. razred ampak me prav nič ne zanima prav dosti. Dokaj dobro mi gre geografija, zgodovina, tehnika (ne samo zaradi tega ker je pri nas zelo lahka ampak jaz dobivam dodatne zahtevnejše načrte za kakšen izdelek in podobno), rada fotografiram (že 3 leta obiskujem fotografski krožek), posnela sem že dva 1 uro in pol dolga filma, zelo dobro mi gre tudi z statistiko (rada imam statistične podatke), etika, ... No problem je ker me zanima kar veliko stvari (naštete) ampak nobena ne prevladuje. Zdaj mi boste verjetno rekli, da se mi nikamor ne mudi ampak si želim vsaj približno vedeti katera smer je prava zame. Prav mi bi prišel kakšen kviz. Ali pa vsaj namig kaj naj počnem :). In še nekaj verjetno bom šla na gimnazijo.
Odgovor svetovalke
Pozdravljena! Dobrodošlo je, da razmišljaš o vpisu in svoji prihodnosti že sedaj. Vidim, da te precej stvari zanima in da znaš konkretno našteti svoja zanimanja in močna področja. To je že veliko! Res. Seveda pa je težje izbirati, če nam več stvari gre od rok in nas zanimajo.
Zato razumem, da bi najraje videla, da ti kviz pove, kam se usmeriti. Moraš pa se zavedati, da se na koncu odločaš sama, pri drugih lahko dobiš le informacije o možnostih. Za začetek je fino, če pobrskaš po spletni strani www.mojaizbira.si, kjer so predstavljeni mnogi poklici, programi in šole. Če pa želiš rešiti vprašalnik o svojih zanimanjih in željah, ki ti na koncu predlaga, kam približno bi se lahko usmerila, se pa oglasi pri šolskem svetovalnem delavcu ali na oddelku Zavoda za zaposlovanje, ki se mu reče CIPS (Center za informiranje in poklicno svetovanje). Oboji imajo tak računalniški program – vprašalnik Kam in kako? Ko ga izpolniš, pa se lahko še pogovoriš s svetovalcem.
Tudi v šoli se boste začeli letos malo bolj posvečati vprašanju o vpisu v srednjo šolo in željah o poklicih. Poleg tega lahko nabiraš informacije na prej omenjeni spletni strani in spletnih straneh srednjih šol, pa seveda v pogovorih s starši, sorodniki in srednješolci.
Pri odločanju za srednjo šolo je dobro upoštevati svoja zanimanja, čas, pripravljenost za učenje, delovne navade in sposobnosti. Imaš še popolnoma dovolj časa, da nabereš vse potrebne informacije. Pomembno pa je, da še naprej ostajaš radovedna in opazuješ, v čem uživaš in si želiš na tem področju še napredovati.
Vse dobro ti želim,
Katja Knapič, univ. dipl. psihologinja
Dejavniki, ki vplivajo na mladostnikov izbor šole ali poklica, so številni. Pri raziskavi, ki so jo v letu 2008 opravili med dijaki prvih letnikov srednjih šol, so raziskovalci predvidevali, da imajo na izbiro največji vpliv starši. Rezultati so pokazali drugače. Dijaki različnih tri- in štiriletnih srednješolskih programov so med najpomembnejše dejavnike uvrstili zanimivost področja oziroma poklica in ugled poklica, sledila sta učni uspeh ter vpliv staršev. Pri dijakih gimnazijskih programov pa je bil najodločilnejši dejavnik učni uspeh, sledila sta vpliv prijateljev ter staršev (Repanšek, 2009). V anketi na informativnem dnevu enega od srednješolskih centrov v Sloveniji so učenci kot glavne dejavnike za izbiro šole oziroma programa navedli zanimanje za program, mnenje staršev ter možnost zaposlitve (Verdinek Žigon, 2012). Otrok si želi podpore staršev pri svoji izbiri. Kadar se želje in pričakovanja otrok ter staršev zelo razlikujejo, je še toliko bolj pomembno, da najdejo skupni čas za pogovor, razjasnitev mnenj in soočenje argumentov. V takšnih primerih je na mestu tudi
?
140
pomoč šolskega ali zunanjega svetovalca. Da bi starši bili čim bolj sistematično in pravo-časno seznanjeni z možnostmi in novostmi na področju poklicne orientacije, pa pedagoški delavci razmišljajo o ponudbi posebnih aktivnosti tudi za starše (prav tam).
Sklopu Poklicna orientacija sledi po številu vprašanj sklop Razno. Vanj smo uvrstili 20 odstotkov zelo raznolikih vprašanj, ki se nanašajo na samo šolo, pridobitev štipendije, študentsko delo, obšolske dejavnosti, pa na težave s starši ali z vrstniki v zvezi s šolo in podobno. Tudi na vsa ta vprašanja mladi prejmejo korekten in preverjen odgovor naših svetovalcev oziroma napotilo, kam naj se obrnejo za podrobnejše informacije.
Zadnji večji sklop vprašanj se nanaša na učne težave in predstavlja 18 odstotkov vseh vprašanj v tej krovni kategoriji. V sklop Učne težave uvrščamo vprašanja mladostnikov, ki se dotikajo šolskega uspeha, učenja, motivacije, usklajevanja med šolskimi in izven šolski-mi aktivnostšolski-mi in podobna. Naj poudarimo, da poimenovanje sklopa ne ustreza siceršnjim strokovnim opredelitvam otrok s splošnimi ali specifičnimi učnimi težavami. Termin splo-šne učne težave opredeljuje učne težave, ki se pojavljajo pri večini predmetov, specifične učne težave ali motnje pa se nanašajo na eno od področij učenja, kot so branje, pisanje, računanje, pravopis (Kavkler in Magajna, 2008). »Problem učnih težav in šolske neuspe-šnosti je kompleksen in trdovraten, ima različne pojavne oblike. Šolski neuspeh je zelo širok koncept, ki ima za različne posameznike lahko povsem različen pomen. Izraz šolski neuspeh lahko za nekoga označuje neuspeh šolskega sistema, da bi poskrbel za službe in dejavnosti, ki vodijo do učenja, ali neuspeh učenca, da bi napredoval v naslednji razred.
Lahko pa tudi pomeni, da učenci zapuščajo šolo brez kompetenc in veščin, ki jih zahteva trg dela. Z različnimi vidiki tega kompleksnega pojava se ukvarjajo različne vede (pedago-gika, psihologija, andrago(pedago-gika, defektologija, specialne didaktike, sociologija, ekonomija, medicina itn.), ki pojav učne neuspešnosti opredeljujejo na različne načine in uporabljajo različne kazalce šolske neuspešnosti (učna neuspešnost, ponavljanje, osip itd),« opozarja Lidija Magajna (Magajna, 2008).
Šolsko uspešnost v ožjem pomenu besede lahko merimo s pomočjo šolskih ocen pri pou-ku in izpitih, prehodnosti (oz. neprehodnosti in osipa) v višji razred ali letnik ter s pomočjo uspeha prehoda v zahtevnejše ali manj zahtevne vrste in stopnje šol (Flere idr., 2009). Učni uspeh v ožjem smislu vpliva na izbiro nadaljnjega šolanja, pridobitev štipendije in možnost zaposlitve posameznika, zato si zanj hote ali nehote, tako ali drugače, prizadeva večina učencev in dijakov. To je razvidno tudi iz pisem oziroma vprašanj naših uporabnikov. Piše-jo nam mladostniki, ki imaPiše-jo jasne cilje, za katere so pripravljeni delati, pa ne vedo, kako:
»... Heila! Torej sem najstnica, ki je bila lani odlična in hoče biti letos tudi! Ampak letos so predmeti zelo težki in zelo se trudim, hočem imeti zelo dobre ocene... Kaj naj naredim, da bom imela boljše ocene? Boljši uspeh?..« Spet drugi sprašujejo, kako si organizirati dan, kako ga čim bolje izkoristiti za učenje in druge aktivnosti: »Imam eno težavo, doma sem si naredil urnik s pomočjo katerega si lažje organiziram dan ampak je enostavno prenapo-ren poskušal sem narediti boljšega ampak se vedno težava ponovi ali pa je urnik prelahek.
Kljub temu se mi zdi dobro da imam urnik ker je vse lažje z njim. zato prosim vse tiste ki imate urnike s katerimi si organizirate dan da mi svetujete kako ste jih vi naredili (koliko časa traja počitek, koliko časa se učite...). In prosim da če poznate še kakšen drug pri-pomoček ali tehniko za organiziranje dneva da mi prosim poveste kako deluje... Vnaprej hvala.« Nemalo naših uporabnikov odkrito priznava, da se jim ne da učiti. Se pa zavedajo pomembnosti učenja in vedo, da so z njimi nezadovoljni tudi starši, zato prosijo za nasvet, kot deklica v naslednjem primeru:
141
Lena
Učenje, starši Živjo!
Sem 12 let stara deklica, ki ima veliko težav.
1. sem zelo lena
2. ne maram oz. nočem se učiti 3. starši mi ne zaupajo.
Sem v 7 razredu in se mi ocene štejejo za srednjo šolo. imam 2, 3, 4, petk pa skoraj ni.
prosim pomagajte.
Odgovor svetovalke
Pozdravljena! Vse tvoje težave so pogojene ena z drugo (vplivajo ena na drugo). Če poenostavim ... sama praviš da si lena, zaradi tega se ti ne da učiti oz. se celo nočeš, posledično pa ti tudi starši ne zaupajo. Rešitev tvojih težav je, da premagaš lenost in da narediš nekaj za to, da se boš začela učiti, s čimer boš izboljšala svoje ocene, posledično pa ti bodo tudi starši bolj zaupali.
1. To, da si lena, lahko v prvi vrsti izboljšaš tako, da si postaviš cilje ... kaj bi rada počela v življenju? S čim bi se rada ukvarjala, v katero srednjo šolo bi se rada vpisala? Če veš, da ocene vplivajo na nadaljnji vpis, so že te dobra motivacija. Razmisli o tem, na katero srednjo šolo si želiš in kakšne ocene potrebuješ za vpis. Ta leta v osnovni šoli so za nadaljnji vpis zelo pomembna, zato se le potrudi in naredi nekaj za to, da boš predvsem ti sama bolj zadovoljna in da si ne boš povzročala nepotrebnih težav. Naredi si urnik učenja in prostega časa ... na ta način si boš organizirala čas, ki ga boš porabila za učenje in čas, ko boš počela, kar ti je ljubo. Urnik si naredi za teden dni in si ga prilepi nekam, kjer ga boš imela ves čas pred očmi.
2. V življenju se boš velikokrat srečala s stvarmi, z dogodki ... ki ti ne bodo všeč, vendar pa jih boš zaradi svojega trenutnega življenja, počutja in zaradi poteka prihodnjih dogodkov, kljub temu morala opraviti. Podobno je tudi z učenjem. Če želiš dokončati šolo in se vpisati na želeni program, se boš morala učiti! Učenje ni vedno zabavno, zato je pomembno, da si ga tudi sama organiziraš in izbereš metode, ki ti ustrezajo. Poskusi se učiti stoje, ob mirni glasbi, na način, da si izpisuješ pomembne informacije, z miselnimi vzorci, vmes delaj premore, pojdi na kratek sprehod, skratka poskusi najti način, ki ti bo najbolj odgovarjal ...
tako bo učenje prijetnejše.
3. Ko boš premagala lenost, se začela učiti, izboljšala ocene in staršem dokazala, da si vredna zaupanja, boš hitro videla učinek. Potrudi se zase in za svojo prihodnost, ne govori, da se ti ne da in da nečesa nočeš ... namesto, da govoriš, da nečesa nočeš storiti, si reči, da boš poskusila. Ko boš postala dejavna in ko bodo vidni tudi rezultati, se boš boljše počutila. Z izboljšanjem rezultatov in večjim interesom za šolo in ostale zadeve, ti bodo tudi starši začeli zaupati.
Pa srečno,
Gaja Pattzelt, univ. dipl. pedagoginja
Učna uspešnost v širšem smislu pa nima vpliva le na možnosti šolanja, štipendiranja in za-poslitve, temveč močno vpliva na počutje otrok in mladostnikov in je pomemben varovalni dejavnik njihovega zdravja. Otroci in mladostniki z boljšim učnim uspehom so bolj zadovolj-ni s svojim življenjem in z zdravjem, imajo manj psihosomatskih znakov, živijo manj tvegano, laže komunicirajo z vrstniki in s starši, imajo boljše prehranske navade in boljšo telesno
?
142
samopodobo (Pucelj in Vidmar, 2013). Tudi, ko so pri otroku prisotni drugi ogrožajoči de-javniki, ki so manj dostopni obravnavi in terapiji, na primer specifične družinske razmere, učni uspeh deluje kot varovalo in otroka ščiti pred poglabljanjem psihičnih in drugih težav.
Različne načine preprečevanja šolske neuspešnosti lahko zato prištevamo k prizadeva-njem za varovanje in promocijo duševnega zdravja otrok in mladostnikov (Magajna, 2008).
Iz raziskav HBSC je razvidno, da se slovenski mladostniki v razmeroma visokem de-ležu doživljajo kot uspešne v šoli. V letu 2010 se je kot uspešne ocenilo 90 odstotkov enajstletnikov, 74 odstotkov trinajst- in 65 odstotkov petnajstletnikov (Pucelj in Vidmar, 2013). Učna uspešnost posameznika in tudi celega razreda ni konstanta. Nihanje šolske-ga uspeha in tudi njegov padec sta znana in pričakovana pojava pri šolski populaciji. V raziskavi Kdo je uspešen v slovenski šoli? raziskovalci ugotavljajo, da povprečna vrednost zaključnega šolskega uspeha s prehodom v višji razred upada. V osnovni šoli je razlika najbolj izrazita med 6. in 7. razredom, še večji pa je padec zaključnega uspeha pri prehodu iz osnovne v srednjo šolo (Flere idr., 2009). Padec šolskega uspeha je lahko povezan z različnimi dejavniki, med pomembnimi je vsekakor način učenja. Šolska praksa kaže, da se mnogi otroci ne znajo učiti in da nimajo razvitih učnih navad oziroma strategij. Način učenja, kot ga je imel učenec v nižjih razredih osnovne šole, še zlasti učenje na pamet, v višjih ne zadošča več, drugačen način učenja je potreben tudi v zahtevnih srednješolskih programih. V našo svetovalnico dobivamo veliko vprašanj mladostnikov na to temo. Dijak prvega letnika gimnazije v spodnjem pismu sprašuje:
Snowman Kako se učiti?
Pozdravljeni,
imam sledeč problem. Sedaj sem v prvem letniku gimnazije. Navadil sem se na vse, edino učenje mi povzroča preglavice, saj se ne znam učiti. Naj to zveni še tako bedno, ampak je res. V osnovni šoli sem se vedno učil le pred testi in še to zelo malo, ker sem pri pouku sodeloval in razumel vse. Sedaj pa tako, jasno, ne gre več. Imam zelo zahtevne profesorje in se cele dneve učim. Dejansko. Kar mi od športa ostane, se učim, včasih tudi po pet ur dnevno. Ocene so temu primerne (4,5), ampak prepričan sem, da obstajajo lažji načini.
Zdaj snov berem, si izpisujem, ampak večino učenja je branje in ponavljanje na pamet.
Prepričan sem, da se da isto količino snovi naučiti v manj časa (ali pa več snovi v tem času), pa ne vem, kako. Rad bi snov razumel in ne le znal, ker bi to bilo veliko boljše tako kratkoročno kot predvsem dolgoročno. Obstajajo kakšni triki? Seveda ne pričakujem nasveta, ki bi mi omogočil, da se v pol ure dan pred testom naučim čisto vse, ampak nekakšni nasveti sigurno so. Saj ena ura manj na dan letno gledano pomeni ogromno.
Najlepša hvala za odgovor
Odgovor svetovalke Pozdravljen!
Najprej ti čestitam za uspešen prehod iz osnovne v srednjo šolo. Razumljivo, da se moraš več učiti: izbral si najzahtevnejši srednješolski program, v katerem dobivaš večinoma visoke ocene. Zagotovo imaš še rezervo pri tehnikah učenja. V knjižnici pobrskaj na policah s psihološko in pedagoško literaturo, gotovo boš našel kakšno uporabno knjigo s priporočili in nasveti za uspešno učenje.
Nekaj osnovnih priporočil pa kar takoj:
Nekaj osnovnih priporočil pa kar takoj: