• Rezultati Niso Bili Najdeni

Razporeditev odgovorov na 36. vprašanje

In document ČLOVEKA IN PREDLOGI ZA IZBOLJŠAVE (Strani 83-133)

Največ učencev (48,8 %) se je zelo strinjalo, da jim je bilo všeč sodelovati v raziskavi.

Nekoliko manj 27,3 % se jih je delno strinjalo. Torej je bilo večini všeč, da so sodelovali v raziskavi (76,1 %) (graf 36).

Vrednost Mann-Whitney testa je statistično pomembna (U=2151,500; α=0,003). Med spoloma so statistično pomembne razlike glede izraţanja mnenj o sodelovanju v raziskavi.

Ničelno hipotezo zavrnemo in s tveganjem 0,3 % trdimo, da bi tudi v osnovni mnoţici ţenske (M=3,64, s=0,549) odgovarjale bolje kot moški (M=3,32, s=0,713).

Vrednost Kruskal-Wallis testa je statistično pomembna (χ2=6,846;g=2; α=0,033). Med 8.

razredi, 9. razredi in 1. letniki so statistično pomembne razlike glede izraţanja mnenja na zastavljeno trditev. Ničelno hipotezo zavrnemo in s tveganjem 3,3 % trdimo, da bi se tudi v osnovni mnoţici mnenja med 8. razredi (M=3,76, s=0,431), 9. razredi (M=3,38, s=0,733) in 1.

letniki (M=3,55, s=0,590) razlikovala.

4.3 PREDLOGI ZA UČINKOVITEJŠI POUK EVOLUCIJE ČLOVEKA

Pri predlogih za učinkovitejši pouk evolucije človeka smo predstavili nekaj idej, kako učencem na zanimiv način predstaviti evolucijo človeka in poglobiti njihovo znanje in razumevanje. Opisali smo muzeje, v katerih se lahko učenci učijo tudi o evoluciji človeka in ţivljenju človeka v preteklosti (Goriški muzej, Prirodoslovni muzej Slovenije, Muzej Krapinskih neandertalcev, Slovenski etnografski muzej, Narodni muzej Slovenije). Za pouk je primerna tudi druţabna igra CRO-MAGNON, saj ima opise posameznih evolucijskih stopenj.

Izdelali smo tudi dve učni pripravi, prva z nekaj zamislimi, kako preprečiti napačne predstave

0,5 3,9

27,3

48,8

19,5

0 10 20 30 40 50 60

nikakor se ne strinjam

ne strinjam se

delno se strinjam

zelo se strinjam

ni odgovora

število odgovorov (%)

74

učencev glede evolucije človeka in kako te predstave preveriti in odpravljati, druga priprava pa temelji na medpredmetni povezavi med biologijo, geografijo in zgodovino.

4.3.1 UČNA PRIPRAVA 1

Prva učna priprava je osredotočena na napačne predstave glede poteka razvoja človeka. Za izvedbo je predvidena ena šolska ura in pol.

4.3.1.1 Predlog učne priprave

Tabela 9: Priprava na uro 1

Šola: Osnova šola Zap. št. ure: /

- Znajo razloţiti izvor primatov in človeka ter sorodnost človeka z drugimi primati. (s)

-Spoznajo, da ima vsaka vrsta omejeno sposobnost prilagajanja na spremembe okolja, vrsta izumre, če se okolje nenadno preveč spremeni.

(s)

-Spoznajo, da so evolucijo ţivljenja na Zemlji močno usmerjale tudi globalne katastrofe. (s)

-Razumejo, kako se je človek evolucijsko spreminjal. (s) -Spoznajo značilnosti posameznega človečnjaka. (s) Učenčevo

predznanje:

Razumejo, kaj je evolucija, kaj so mutacije, kaj je genska variabilnost, kako okolje vpliva na razvoj organizmov, razumejo fosile, poznajo zgodovino Zemlje in obdobja, poznajo hipoteze o nastanku ţivljenja, ozračje Zemlje - 9. RAZRED, BIOLOGIJA

Ključni novi pojmi:

PRIMATI, PRVAKI,ČLOVEK, MUTACIJE, EVOLUCIJA, EVOLUCIJA ČLOVEKA, RAZVOJ ČLOVEKA, PREDNIKI PRIMATOV, ANALIZA DNA, ŠIMPANZI, SODOBNI ČLOVEK, AVSTRALOPITEK, SPRETNI ČLOVEK, NEANDERTALEC, POKONČNI ČLOVEK, IZVOR SODOBNEGA ČLOVEKA Učila in učni

pripomočki:

PowerPoint prezentacija, računalnik, projektor, video gradivo,

didaktični igri - bingo in kviz, slikovno gradivo, video gradivo, delovni list, kartoni, tabla - za kviz, naravni material - lobanje

Literatura in viri za učence:

obvezna

dodatna

-Erjavec Starčič, M. in Klokočovnik, V. (2013). DOTIK ŢIVLJENJA Učbenik za biologijo v 9. razredu osnovne šole. Ljubljana: Rokus Klett.

-Javoršek, L. (2013). RAZIŠČI SKRIVNOSTI ŢIVEGA, Učbenik za biologijo v 9. razredu. Podsmreka: Pipinova knjiga.

Učiteljeva literatura in viri za pripravo ure:

-Erjavec Starčič, M. in Klokočovnik, V. (2013). DOTIK ŢIVLJENJA Učbenik za biologijo v 9. razredu osnovne šole. Ljubljana: Rokus Klett.

-Javoršek, L. (2013). RAZIŠČI SKRIVNOSTI ŢIVEGA, Učbenik za biologijo v 9. razredu. Podsmreka: Pipinova knjiga .

Učne oblike: X frontalna skupinska X delo v parih (tandem) X individualna

75

Učne metode: razlaga in razgovor, diskusija, pripovedovanje, didaktični igri - kviz in bingo , metoda dela z video gradivom, delo z naravnim materialom - lobanje)

Primeri vprašanj za preverjanje in ocenjevanje znanja:

Ali se je človek razvil iz opice?

Ali se je človek razvil iz šimpanza?

Kateri primat je najbolj soroden človeku?

Napiši, kako se je razvijal človek oziroma kako je potekala evolucija človeka.

Kdo so primati in koga uvrščamo med primate?

Razloţi besedo Homo sapiens.

Zakaj je dvonoţna hoja pomembna novost za človeka?

Opiši, kaj je značilno za neandertalca in kako se ta loči od sodobnega človeka!

Kje se je prvič razvil Homo sapiens oziroma sodobni človek?

Ali se je človek razvil pozno ali zgodaj v zgodovini Zemlje? Kako je potekala zgodovina Zemlje?

Kateri človečnjak je prvi uporabljal ogenj?

Kateri človečnjak se je prvi odselil iz Afrike in naselil druga območja našega planeta?

Medpredmetne povezave in biologija v druţbi:

Povezave z evolucijo v 9. razredu in z razvrščanjem ţivali v 7. razredu pri naravoslovju, geografija - zemljevid selitve Homo sapiensa,

zgodovina - razvoj, način bivanja človečnjakov Teoretično ozadje

in tabelska slika (vsebinska priprava oz.

načrt):

76

+ uporaba posnetkov, slik, zemljevida- e-UČ.

77

Tabela 10: Potek učne ure 1

Etape Časovnica Metoda in oblika

Specifični strani zelene barve in na drugi rdeče.

-Da navodilo, naj na postavljena vprašanja dvignejo zeleno barvo, če menijo, da trditev katero bitje je izmed teh na sliki najbolj sorodno človeku, to odgovorijo v parih. prednika primatov in

pokaţe sliko

78

človeka in značilnosti posameznega

človečnjaka (Homo habilis, Homo erectus, Homo neandertalensis, Homo sapiens – in značilnosti: prehrana, velikost lobanje, značilnosti telesa, fosilni ostanki, kraji, kjer je človečnjak ţivel, sodobnega človeka ter

našteje nekaj

79 ZAKLJUČEK

10 minut

frontalno

razlaga, didaktična igra - bingo, delo z delovnimi listi (domača naloga)

VSI CILJI:

PONOVITEV

-Za ponovitev snovi učenci igrajo tudi didaktično igro - bingo.

-Učiteljica na začetku pove navodilo za bingo.

-Učenci v zvezek narišejo tabelo, v tabelo pa 9 besed.

-Učiteljica bere opis teh besed, če ima učenec besedo v tabeli, to besedo prečrta.

-Učenec, ki prvi prečrta 3 besede v vrsti ali stolpcu, zmaga.

-Za konec učencem razdeli delovne liste, ki jih rešijo za domačo nalogo in tako ponovijo snov.

-Učiteljica na kratko ponovi, kaj so se pri učni uri naučili.

-Učiteljica in učenci se poslovijo.

4.3.1.2 Delovni list za učence

DELOVNI LIST: RAZVOJ ČLOVEKA

1. Razloţi na primeru skupnega prednika, ali se je človek razvil iz opice!

_____________________________________________________________________

_____________________________________________________________________

_____________________________________________________________________

2. Obkroţi črko pred najbliţjim sorodnikom človeka!

a)

80

b)

c)

d)

4. Kaj je bilo značilno za neandertalca? Primerjaj ga s sodobnim človekom.

_____________________________________________________________________

_____________________________________________________________________

5. Kdo so primati?

_____________________________________________________________________

_____________________________________________________________________

6. Z DA označi, če je trditev pravilna, z NE pa, če trditev ni pravilna.

Zadnji skupni prednik primatov naj bi se razvil pred 65 milijoni let. DA NE Orangutan ima rep. DA NE Za vse primate je značilna pokončna hoja. DA NE Homo sapiens je edina vrsta, ki je preţivela med vsemi človečnjaki. DA NE 4.3.1.3 Igra bingo

IGRA BINGO NA TEMO ČLOVEČNJAKI

- Pred 65 milijoni let (je ţivel zadnji skupni prednik primatov.)

- Pred 7 milijoni let (je ţivel zadnji skupni prednik človeka in šimpanza.) - Avstralopitek (prvi človečnjak, npr. Lucy.)

- Šimpanz (najbolj soroden primat človeku.)

- Homo sapiens (vrstno ime za sodobnega človeka.)

- Pokončni človek (Človečnjak, ki je prvi naselil območja izven Afrike.) - Afrika (Celina, kjer je ţivela večina vrst človečnjakov.)

- Azija (Celina, ki jo je prvi naselil Homo erectus.) - Prvaki (Skupina sesalcev, kamor uvrščamo človeka.)

81

- Spretni človek (Človečnjak, ki je prvi uporabljal orodja.)

- Neandertalec (Človečnjak, za katerega je značilno, da pred izumrtjem sobival s Homo sapiensom.)

- 99 % (Toliko imamo skupne DNA s šimpanzi.)

Primer, kaj si učenci zapišejo v narisano tabelo (lahko na list ali v zvezek):

Tabela 11: Bingo 1

Pred 7 milijoni let Spretni človek Neandertalec

Azija Homo sapiens Šimpanz

99 % Avstralopitek Afrika

Učiteljica nato prebere opise, ki so v oklepajih zapisani zgoraj, na primer, »prvi človečnjak, npr. Lucy«. Učenci morajo za parvilni odgovor prečrtati besedo »Avstralopitek«:

Tabela 12: Bingo 2

Pred 7 milijoni let Spretni človek Neandertalec

Azija Homo sapiens Šimpanz

99 % Avstralopitek Afrika

Ko ima prvi učenec prečrtane 3 besede v vrsti, stolpcu ali diagonalno, in so ti odgovori pravilni, je ta učenec zmagovalec:

Tabela 13: Bingo 3

Pred 7 milijoni let Spretni človek Neandertalec

Azija Homo sapiens Šimpanz

99 % Avstralopitek Afrika

4.3.1.4 Kviz

Predlagamo, da kviz izpeljete tako, kot je navedeno v pripravi. Na začetku ure, ko učencem pravilnih odgovorov ne razloţite, si njihove odgovore zabeleţite. Po obravnavani snovi pa kviz lahko ponovite, da boste videli, ali so se napačne predstave učencev popravile. S seboj morate imeti kartončke za vsakega učenca, na eni strani naj bodo zelene barve, na drugi strani pa rdeče barve. Ko učenci pokaţejo zeleno stran, pomeni, da se strinjajo oziroma odgovarjajo z DA, ko pa pokaţejo rdečo stran, pomeni, da se ne strinjajo oziroma je odgovor NE.

Poleg spodnjih vprašanj lahko uporabite tudi dodatna vprašanja, ki preverjajo napačne predstave, na primer tista, ki smo jih uporabili v naši raziskavi (priloga A).

Predlogi vprašanj za kviz:

Ali se je človek razvil iz opic, kakršne ţivijo danes?

Ali se je človek razvil iz šimpanza?

NE. (Človek je opica. S šimpanzi imamo skupnega prednika. Razloţite tudi uvrščanja človeka v sistem ţivali.)

Ali skupni prednik šimpanza in človeka še ţivi?

NE. (Omenite, kdaj se je človeška veja odcepila od šimpanzje.)

82

Ali se je sodobni človek razvil iz neandertalca?

NE. (Predstavite razvoj človečnjakov in dejanske prednike Homo sapiensa.)

Ali evolucija človeka še poteka?

DA. (Razloţite, da evolucija poteka neprestano.)

Ali je človek ţival?

DA. (V nadaljevanju to tudi razloţite.) 4.3.1.5 Dodatni predlogi

- Oblikujemo lahko igro SPOMIN: na primer slika določenega človečnjaka z imenom in ločeno njegov opis.

- Oblikujemo lahko igro SKRITI ZAKLAD: uporabimo lahko na primer modele lobanj. Na vsaki točki naj imajo učenci v skupinah po eno nalogo, na primer na zemljevidu z rdečo barvo označijo, kje je ţivel posamezen človečnjak, s puščicami označijo selitve sodobnega človeka ipd. Naslednja točka je lahko na primer, da s pomočjo lobanje ugotovijo, kateremu človečnjaku pripada, naredijo primerjavo med obema lobanjama in v obliki preseka zapišejo primerjavo obeh človečnjakov s pomočjo besedila, in sicer na eni strani zapišejo značilnosti sodobnega človeka, na drugi strani značilnosti neandertalca in v preseku dveh krogov na sredini skupne značilnosti.

- Lahko se učenci preizkusijo v IGRI VLOG: učencem na list papirja natisnemo značilnosti posameznega človečnjaka, ki ga bo igral, nato pa to predstavi v skupini drugim učencem. Na tak način razvijamo empatijo, vţivljanje v druge, učenci pa si tudi laţe zapomnijo značilnosti. Skupaj lahko odigrajo tudi prizor.

- Na začetku ure lahko z učenci izpeljemo BESEDE V BESEDI: učenci navpično napišejo besedo, povezano z evolucijo človeka. V vsako vrstico nato napišejo asociacije tako, da je določena črka v besedi, besedni zvezi ali stavku.

- Uporabimo lahko tudi DELOVNE LISTE z OSMEROSMERKO, KRIŢANKAMI, REBUSI ipd.

4.3.2 UČNA PRIPRAVA 2

Predlog druge učne priprave povezuje več predmetov in jo lahko v celoti izpeljemo v obliki naravoslovnega dne, ali pa dele vključimo v eno ali več učnih ur. Primerna je za različne starosti učencev, tako se učenci v snov bolj poglobijo in jo poveţejo, ponovijo, ali pa vnaprej izvejo informacije o tematiki iz različnih predmetov.

4.3.2.1 Predlog učne priprave

Tabela 14: Priprava na uro 2

Šola: Osnova šola Zap. št. ure: /

Učitelj Maja Tomšič Učna tema: EVOLUCIJA

Razred: 7., 8. in 9. Učna enota: EVOLUCIJA ČLOVEKA Učni cilji iz

UN:

- spoznavni (S)

-Znajo razloţiti izvor primatov in človeka ter sorodnost človeka z drugimi primati. (s)

83

-Spoznajo, da ima vsaka vrsta omejeno sposobnost prilagajanja na spremembe okolja, da vrsta izumre, če se okolje nenadno preveč spremeni.

(s)

-Razumejo, kako se je evolucijsko spreminjal človek. (s) -Spoznajo značilnosti posameznega človečnjaka. (s)

-Znajo našteti prispevke Afrike v svetovno zakladnico razvoja človeštva.(s) -Opišejo glavne značilnosti sodobnega mislečega človeka (Homo sapiens).

(s)

-Pojasnijo, kako so spremembe v okolju vplivale na razvoj človeka (s).

-Opišejo spremembe načina ţivljenja v posameznih obdobjih prazgodovine in pojasnijo, zakaj so nastale.(s)

-Razloţijo pomen kopičenja izkušenj in znanja za izboljšanje ţivljenjskih razmer. (s)

-Sklepajo o glavnih kulturnih doseţkih prazgodovinskih ljudi.(s)

-Opišejo glavne arheološke najdbe iz različnih obdobij prazgodovine na tleh današnje Slovenije. (s)

-Na primerih sklepajo o spremembah v načinih ţivljenja v posameznih obdobjih prazgodovine na tleh današnje Slovenije. (s)

-Opišejo glavne značilnosti prazgodovinske umetnosti na primerih jamskih slik. (s)

-Razloţijo okoliščine, ki so vplivale na duhovne predstave prazgodovinskih ljudi na primerih motivike na kosteh in lončevini. (s) PREDMET BIOLOGIJA - EVOLUCIJA ČLOVEKA - razvoj primatov, značilnosti

posameznega človečnjaka, evolucijsko drevo, uvrščanje človeka v sistem ţivali

GEOGRAFIJA - VZHODNA AFRIKA - zibelka človeštva, okolje, kjer so ţiveli prvi človečnjaki, zemljevid najdenih ostankov kosti v Afriki,

zemljevid najdišč v Sloveniji, zemljevid selitev človečnjakov

ZGODOVINA – PRAZGODOVINA - ţivljenje različnih človečnjakov, lov in nabiralništvo, umetnost prazgodovinskih ljudi, odkritja iz Slovenije (piščal iz Divjih bab), pomembna odkritja človečnjakov, pomen ognja, orodje

Ključni novi pojmi:

PRIMATI, PRVAKI,ČLOVEK, EVOLUCIJA, EVOLUCIJA ČLOVEKA, RAZVOJ ČLOVEKA, PREDNIKI PRIMATOV, ŠIMPANZI, SODOBNI ČLOVEK, AVSTRALOPITEK, SPRETNI ČLOVEK,

NEANDERTALEC, POKONČNI ČLOVEK, IZVOR SODOBNEGA ČLOVEKA, VZHODNA AFRIKA, SAVANA, PRAZGODOVINA Učila in učni

pripomočki:

PowerPoint prezentacija, računalnik, projektor, video gradivo, didaktična igra - spomin, zemljevid Afrike, zemljevid Slovenije, slikovno gradivo,

84

delovni list, tabla, računalnik, telefoni Literatura in

viri za učence:

različna - glede na predmet

Učne oblike: X frontalna skupinska X delo v parih (tandem) X individualna

Učne metode: razlaga in razgovor, diskusija, pripovedovanje, didaktična igra - spomin in kviz, metoda dela z video gradivom, delo s slikami, uporaba spletne aplikacije kahoot, delo z zemljevidi

Primeri vprašanj za preverjanje in ocenjevanje znanja:

Ali se je človek razvil iz opice?

Ali se je človek razvil iz šimpanza?

Kateri primat je najbolj soroden človeku?

Napiši, kako se je razvijal človek, oziroma kako je potekala evolucija človeka.

Kdo so primati in koga uvrščamo med primate?

Zakaj je dvonoţna hoja pomembna novost za človeka?

Opiši, kaj je značilno za neandertalca in kako se loči od sodobnega človeka.

Kje se je prvič razvil Homo sapiens oziroma sodobni človek? Kje na tej celini se je razvil, označi na zemljevidu.

Ali se je človek razvil pozno ali zgodaj v zgodovini Zemlje? Kako je potekala zgodovina Zemlje? V katerem obdobju zgodovine se je razvil človek in od kdaj do kdaj je to obdobje trajalo?

Kateri človečnjak je prvi uporabljal ogenj? Za kaj vse je uporabljal ogenj?

Kateri človečnjak se je prvi odselil iz Afrike in naselil druga območja našega planeta? Na zemljevidu označi pot s puščicami, kam vse se je odselil in napiši ime celine.

Tabela 15: Potek učne ure 2

oblika Aktivnost učitelja / Aktivnost učencev

UVAJANJE 10

-Učitelj da navodilo za delo v dnevu.

BIOLOGIJA

- Učenci na telefonu preko aplikacije kahoot odgovorijo na nekaj vprašanj o evoluciji človeka. O tem se nato glede na odgovore pogovorijo skupaj z učiteljem.

Vpraša lahko na primer: Katera ţival je najbliţja sorodnica človeku? (šimpanz), Ali človek spada v sistem ţivali? (da) in podobno. Učenci na telefonu kliknejo odgovor, ki se izpiše na ekranu računalnika in tako pridejo do pravilnih odgovorov.

GEOGRAFIJA

85

-Učenci preko aprikacije kahoot odgovorijo na vprašanja, ahko je na primer, naj na zemljevidu označi, kje se je prvič pojavil človek. Kateri del Afrike je zibelka človeštva? (vzhod) … Ostalo je enako kot pri biologiji.

ZGODOVINA

-Učenci preko aplikacije kahoot odgovorijo na vprašanja. Vprašanje je lahko: V katerem obdobju se je razvil človek? (prazgodovina), Naštej nekaj najdb na

- Učenci v skupinah rešujejo različne naloge, premikajo se od mize do mize, na katerih so zapisana navodila z naučijo o dvodelnem latinskem poimenovanju (na listu zapisano uvrščanje človeka) ter kako v latinščini rečemo človeku. S pomočjo evolucijskega drevesa v učbeniku pogledajo, kako uvrstimo človeka v sistem ţivih bitij.

Ugotovitve zapišejo v zvezek.

2. TOČKA: PRIMATI

- Učenci se naučijo, da človeka uvrščamo med primate, kar preberejo v učbeniku (tudi kdaj je bil zadnji skupni prednik in njihove značilnosti), s pomočjo videoposnetka (npr. iRokus plus-učbenik za bio 9) ugotovijo, da je najbliţji sorodnik človeka šimpanz. V učbeniku preberejo, kaj človeka loči od ostalih primatov. Ugotovitve zapišejo v zvezek.

3. TOČKA: ČLOVEČNJAKI

- Učenci pri tej točki pogledajo slike različnih človečnjakov, razvrstijo jih po vrstnem redu, kdaj so ţiveli. Pomagajo si z besedilom o človečnjakih (napisane so značilnosti posameznega človečnjaka -Homo habilis, -Homo erectus, -Homo neandertalensis, Homo sapiens - značilnosti: prehrana, velikost lobanje, značilnosti telesa, fosilni ostanki, kraji, kjer je človečnjak ţivel, velikost, drugo).

-Ponovijo s spominom - slika- ime človečnjaka-bistvena značilnost (npr. sodobni človek slika -sodobni človek

86

ime-edini ţiveči človečnjak, ali pa slika neandertalca-neandertalec-ţivel je istočasno kot sodobni človek in podobno).

GEOGRAFIJA:

Enako kot pri biologiji.

1.TOČKA: VZHODNA AFRIKA

-Učenci preberejo značilnosti vzhodne Afrike - podnebje, ţiva bitja, prebivalstvo, savana in podobno. Iz učbenika izvejo tudi, da je Afrika zibelka človeštva. O vzhodni Afriki pogledajo videoposnetek. Ugotovitve zapišejo v zvezek.

2. TOČKA: NAJDIŠČA V AFRIKI IN SELITVE -Učenci s pomočjo spleta-računalnika raziščejo, katera so znana najdišča človečnjakov v Afriki. V zvezek zapišejo 5 najdišč (drţav), kjer so našli vsaj 3 vrste človečnjakov.

-Pogledajo projekcijo selitve sodobnega človeka iz Afrike in Afriko, Evropo, Azijo narišejo v zvezek ter s puščicami označijo smer selitev.

3. TOČKA: NAJDIŠČA SLOVENIJE

-Učenci v zvezek narišejo Slovenijo. S pomočjo učbenika zgodovine označijo glavna nahajališča človeka iz stare kamene dobe ter poleg najdišč zapišejo imena. Pogledajo, kaj so v teh najdiščih od človečnjakov našli (npr. piščal- Jama Divje babe), kar je zapisano v besedilu, poleg narisane drţave zapišejo tudi lokacije - predmet.

ZGODOVINA:

-Enako kot pri biologiji.

1.TOČKA: ČLOVEČNJAKI S ČASOVNICO

-V zvezek učenci narišejo časovnico in s pomočjo učbenika označijo, kdaj je ţivel posamezen človečnjak.

O človečnjakih v učbeniku tudi preberejo. Če je dovolj časa, lahko preko i-učbenika pogledajo posnetek o pomenu ognja, shemo o človečnjakih ali posnetke o prednikih.

2.TOČKA: PRAZGODOVINA

-Naučijo se značilnosti prazgodovine s pomočjo besedila, glavne ugotovitve zapišejo v zvezek. Izvejo o načinu ţivljenja prvih ljudi, vse od uporabe orodja, do umetnosti in do uporabe ognja.

3.TOČKA: ODKRITJA

-Učenci pogledajo slike različnih odkritij v Sloveniji in drugih drţavah in o njih pogledajo posnetke (npr.

i-87

učbenik ali posnetek na youtubu o piščali iz kosti.

jamskega medveda, jamske slike). V zvezek odgovorijo na vprašanja iz učbenika.

ZAKLJUČEK

5 minut

frontalno, individualno, razlaga, delo z delovnimi listi (domača naloga)

- Za konec učitelji učencem razdeli delovne liste (medpredmetno povezavo vseh predmetov), ki jih rešijo med uro ali za domačo nalogo in tako ponovijo in utrdijo snov.

-Učitelj na kratko ponovi, kaj so se v učni uri naučili.

-Učitelj in učenci se poslovijo.

4.3.2.3 Delovni list za učence

Delovni list: EVOLUCIJA ČLOVEKA

1. Koga vse uvrščamo med primate? Napiši 5 primerov. Napiši, kakšne so značilnosti primatov?

________________________________________________________________________

________________________________________________________________________

________________________________________________________________________

2. Obkroţi črko pred najbliţjim sorodnikom človeka!

d)

e)

3. Kaj je bilo značilno za neandertalca? Primerjaj ga s sodobnim človekom!

_____________________________________________________________________

_____________________________________________________________________

4. Kje so našli predmet na spodnji sliki?__________________________________

Kaj je ta predmet?______________________ Iz česa je izdelan?_____________________

Zakaj je pomemben na svetovni ravni?________________________________

88

Kdo ga je uporabljal?_____________________

5. Z DA označi, če je trditev pravilna, z NE pa, če trditev ni pravilna. Napačne trditve popravi!

Zadnji skupni prednik primatov naj bi se razvil pred 65 milijoni let. DA NE Za vse primate je značilna pokončna hoja. DA NE Sodobni človek se je prvič razvil v Afriki. DA NE Homo sapiens je edina vrsta med vsemi človečnjaki, ki je preţivela. DA NE Obdobje, ko se je človek prvič razvil, imenujemo mlada kamena doba. DA NE

6. Na zemljevidu označi glavna nahajališča ostankov človečnjakov v Sloveniji.

7. S puščicami označi selitve sodobnega človeka. Z rdečo barvo označi, kje je najstarejše nahajališče.

89 4.3.2.4 Dodatna gradiva

Dodatna gradiva, ki jih lahko uporabite pri tej temi:

 Učbeniki, ki so opisani v magistrski nalogi.

 Link do aplikacije Kahoot: https://kahoot.com/ .

 Sistem ţivih bitij, ki ga uporabljate pri pouku.

 Slike evolucijskega drevesa primatov iz učbenikov.

 Uvrščanje človeka z latinskimi imeni (pomagate si lahko s spletom).

 Slike človečnjakov, ki so v učbeniku ali najdete na googlu. Pomagate si lahko tudi našo učno pripravo 1.

 Igro spomin lahko oblikujete sami, tako kot je opisano pri učni pripravi 1, ali pa s sliko, imenom človečnjaka in značilnostmi. Pri tem si lahko pomagate z i-učbenikom za biologijo - Rokus plus (skopirate in izreţete slike, imena in lastnosti).

 Igro spomin lahko oblikujete sami, tako kot je opisano pri učni pripravi 1, ali pa s sliko, imenom človečnjaka in značilnostmi. Pri tem si lahko pomagate z i-učbenikom za biologijo - Rokus plus (skopirate in izreţete slike, imena in lastnosti).

In document ČLOVEKA IN PREDLOGI ZA IZBOLJŠAVE (Strani 83-133)