5.2 UGOTOVITVE
5.2.3 PRIMERJAVA MED DEKLICAMI IN DEČKI
V testnem delu vprašalnika v prvem delu, je bil povprečen procent pri odgovorih na vprašanja višji pri deklicah (70,5 %), kot pri dečkih (69,8 %). V drugem delu so povprečno aritmetično sredino trditev imeli višjo dečki (M = 2,904) kot deklice (M = 2,886), kar pomeni, da so se bolje odrezali fantje kot deklice. Skupno število doseţka pri vseh vprašanjih je pri deklicah znašal 69,57 % in pri dečkih 72,83 %. To pomeni, da so bili pri odgovarjanju na vprašalnik uspešnejši dečki. Razlike med spoloma niso bile velike.
Od vseh trditev in vprašanj (36), je torej bilo opaziti statistično pomembne razlike le pri naslednjih sedmih trditvah in vprašanjih.
1.vprašanje: Koliko je stara Zemlja?Bolje so odgovarjale deklice.
5. vprašanje: Kje je ţivel neandertalec? Razlika je bila med spoloma pri odgovoru - v Evropi. Bolje so odgovarjali dečki.
7. trditev: Sodobni človek (Homo sapiens) in neandertalec (Homo neanderthalensis) sta na Zemlji bivala istočasno. Bolje so odgovarjali dečki.
29. trditev: Današnji ljudje smo se razvili iz predhodnih vrst ţivali. Deklice so odgovarjale slabše.
33. trditev: Evolucija človeka se mi zdi zanimiva. Evolucija človeka se zdi bolj zanimiva deklicam.
34. trditev: Ţelim si, da bi se v šoli več naučili o evoluciji človeka. Več deklic kot dečkov se je s trditvijo strinjalo.
36. trditev: Všeč mi je bilo sodelovati v tej raziskavi. Dekleta so se s trditvijo strinjala v večji meri kot dečki
5.2.4 SPLETNA VPRAŠALNIK IN NJENI VPLIVI NA ODGOVARJANJE
Zaradi izrednih razmer v drţavi smo preverjanje znanja izpeljali na spletu. Uporabili smo spletno aplikacijo 1ka. Ker smo ţeleli, da je preizkus učencem zanimiv in jim ne bi bil v breme, smo ga skušali čim bolj popestriti s slikami. Ţe pri uvodnem delu, kjer smo spraševali po njihovih podatkih (spol, razred, šola), je 1 % anketirancev prenehal reševati. Pri odgovarjanju na vprašanja izbirnega tipa o evoluciji človeka je nehalo rešavati 7,3 % učencev.
Od osmega vprašanja dalje so učenci odgovarjali tako, da so ocenili svojo stopnjo strinjanja s trditvami. Tu je prenehalo odgovarjati 17,6 % učencev in dijakov. Ostali učenci so ta del vprašalnika odgovarjali do konca, nihče vmes ni zapustil spletne ankete. Pri 33. vprašanju pa se je deleţ zvišal na 19 % in tak ostal do 36. vprašanja, ko je bil končni deleţ neodgovorjenih
104
19,5 %. Torej lahko sklepamo, da so učenci in dijaki po določenem času zapustili vprašalnik in niso več sodelovali, ne pa morda, da so samo izpuščali odgovore na vprašanja. Če bi raziskavo opravili v šolah v ţivo, bi verjetno vsi ti učenci odgovorili do konca, ali pa bi izpustili samo odgovore na določena vprašanja. To je tudi ena izmed pomanjkljivosti spletnih vprašalnikov.
Zanimivo je, da se je odgovarjanja na vprašanja na spletu udeleţilo veliko več deklet kot fantov (posebej, če upoštevamo, da je bila v raziskavi udeleţena srednja šola športna, s še večjim deleţem dečkov). Sodelovalo je 139 (67,8 %) deklet in 64 (31,2 %) dečkov.
Zaključimo lahko, da je bila razlika v zanimanju za spletno reševanje vprašalnika večja med deklicami. Če bi raziskavo izpeljali v ţivo pri pouku, bi bil torej vzorec precej drugačen.
O spletnem zbiranju podatkov in različnih vplivih je pisala tudi Štemberger (2015).
Izpostavila je predvsem njegovo problematiko. Glavne značilnosti takega zbiranja podatkov so, da ni vsem dostopno, je pa enostavno za uporabo, hitro dobimo rezultate in je tudi cenovno ugodnejše. Prednosti so nizki stroški (niso potrebni papir, tiskanje, pošiljanje), večja hitrost, predhodno lahko oblikujemo baze, uporabimo lahko različne tipe vprašanj in gradiva itd. Pojavijo pa se tudi slabosti in etične dileme, kot so neiskrenost anketirancev, moteči dejavniki okrog anketiranca, slabša koncentracija, pomemben je uvodni nagovor, tretjina anketirancev ponavadi vprašalnik zapusti, ljudje imajo lahko teţave zaradi interneta, ali niso tako pismeni in ne poznajo toliko različnih tipov vprašanj. Pomembna slabost je tudi dejstvo, da je tako dobljene rezultate teţje posploševati na širšo populacijo. Avtorica omeni, da je dobro uporabljati opomnike, ki reševalca spodbujajo, naj odgovarja dalje. V njeni raziskavi je kar 44 % udeleţencev raziskavo zapustilo med reševanjem.
Zaključimo lahko, da je našo raziskavo zaključilo veliko učencev, saj jo je dokončalo 80,5 % udeleţencev. V nadaljnjih raziskavah pa vseeno bolj priporočamo uporabo preverjanja znanja v ţivo, saj tak način omogoča tudi osebni stik, pred začetkom pri napotkih lahko odgovorimo na morebitna vprašanja, boljše je lahko motiviranje, manj moţnosti za to, da niso pogoji za vse enaki, vzorec je bolj reprezentativen in dobljene rezultate je laţje posplošiti na ustrezno populacijo.
6 SKLEPI
Na začetku naloge smo postavili pet hipotez, ki smo jih skozi raziskavo tudi preverjali. V nadaljevanju so zapisane naše ugotovitve:
1. HIPOTEZA: Osnovnošolci in srednješolci imajo zadovoljivo znanje o evoluciji človeka, to pomeni vsaj 60 % uspešnosti na testu znanja o evoluciji človeka.
Prve hipoteze nismo sprejeli, saj učenci in dijaki iz Ljubljane, ki so sodelovali v naši raziskavi, nimajo zadovoljivega znanja o evoluciji človeka. Povprečno so dosegli 59,1 % pravilnih odgovorov, kar je manj od zastavljenih 60 %, ki bi kazali na zadovoljivo stanje znanja vključenih v raziskavo o evoluciji človeka.
2. HIPOTEZA: Srednješolci imajo več znanja o evoluciji človeka kot osnovnošolci.
105
Drugo hipotezo smo sprejeli. Srednješolci so v znanju o evoluciji človeka uspešnejši od osnovnošolcev, saj so na preverjanju znanja dosegli višje povprečje pravilnih odgovorov.
Srednješolci so pri odgovarjanju povprečno dosegli 71,2 %, medtem ko so osnovnošolci povprečno dosegli 59,5 %.
3. HIPOTEZA: Učenci in dijaki ţelijo, da bi pri pouku izvedeli več o evoluciji človeka.
Tretjo hipotezo smo sprejeli. Več kot polovica učencev in tudi dijakov ţeli, da bi pri pouku o evoluciji človeka izvedeli več, kar smo preverjali v anketnem delu s trditvijo: Ţelim si, da bi se v šoli več naučili o evoluciji človeka. S trditvijo se je strinjalo 57,6 % anketirancev.
4. HIPOTEZA: Med dekleti in dečki ni razlik v znanju o evoluciji človeka, niti ni razlik pri zanimanju za evolucijo človeka.
Prvi del hipoteze sm delno sprejeli, saj smo glede znanja o evoluciji človeka našli samo štiri statistično pomembne razlike med odgovori deklic in dečkov, in sicer so trikrat bolje odgovarjali dečki, enkrat pa deklice.
Drugi del hipoteze pa smo zavrnili, saj smo glede zanimanja za evolucijo človeka našli tri statistično pomembne razlike med odgovori deklic in dečkov. Z vsemi tremi so se bolj strinjale deklice.
5. HIPOTEZA: V sodelovanju pri odgovarjanju na spletni vprašalnik glede na spol ni bistvenih razlik.
Peto hipotezo smo ovrgli. Pri spletnem vprašalniku je sodelovalo več predstavnic ţenskega (67,8 %) kot moškega spola (31,2 %), čeprav je na sodelujočih šolah razmerje med spoloma pribliţno enakovredno oziroma je na srednji šoli celo v prid dečkom.
Pomembna ugotovitev je bila tudi, da določen del učencev, ki sicer začnejo reševati vprašalnik, potem odneha. Zato bi bilo podobne raziskave v prihodnje bolje izpeljati v razredu, kjer je učence mogoče motivirati za reševanje.
Cilj naše naloge je bil, da v čim večji meri vplivamo na spremembe v praksi, saj evolucija človeka učence zanima in je tudi sicer pomembna tema za posameznika. Ţelimo, da bi z našo raziskavo po eni strani pomagali ustreznim ustanovam, na primer pri oblikovanju učnih načrtov, po drugi strani pa učiteljem dali zamisli, smernice in izboljšave za poglobljeno obravnavo evolucije človeka. Zelo pomembno je temeljito strokovno znanje učiteljev o evoluciji človeka. To je predpogoj, da lahko suvereno načrtujejo učne ure in pomagajo učencem tudi pri odpravljanju morebitnih napačnih predstav. V praksi bi bilo smiselnih več medpredmetnih povezav, saj je evolucija človeka ţe zdaj v učnih načrtih različnih predmetov.
Mogoče so povezave med naravoslovnimi in druţboslovnimi predmeti, kot so biologija, naravoslovje, spoznavanje okolja, naravoslovje in tehnika, geografija, zgodovina in tudi drugi.
106
7 LITERATURA
Bajd, B. (2012). Human Evolution and Education in Slovene Schools. Curriculum and education article, 5(3), 405-411. Pridobljeno 11. 1. 2020 s https://link.springer.com/content/pdf/10.1007%2Fs12052-012-0445-7.pdf
Bajd, B. (2013). Darwin in evolucija človeka. Naravoslovna solnica, 17(3). 14-19.
Pridobljeno 25.5.2020 s http://pefprints.pef.uni-lj.si/1540/1/Bajd_14-19_2013_17-3-3.pdf
Brezovšček, L. (2016). Znanje učencev 8. in 9. razreda osnovnih šol na Štajerskem o evoluciji človeka (Diplomsko delo, Pedagoška fakulteta). Pridobljeno 11. 1. 2020 s http://pefprints.pef.uni-lj.si/4035/
Erjavec Starčič, M. in Klokočovnik, V. (2013). Dotik ţivljenja .Učbenik za biologijo v 9.
razredu osnovne šole. Ljubljana: ROKUS Klett.
Erjavec, S. M. in drugi. (2014). BIOLOGIJA 9. Interaktivni učni komplet nove genracije za biologijo v 9. razredu osnovne šole. E- učbenik za biologijo. Zaloţba Rokus Klett.
Pridobljeno 26.5.2020 s https://www.irokusplus.si/vsebine/irp-bio9/#1
Gešman, L. (2016). Znanje učencev 8. in 9. razreda osnovne šole na Dolenjskem o evoluciji človeka (Diplomsko delo, Pedagoška fakulteta). Pridobljeno 11. 1. 2020 s http://pefprints.pef.uni-lj.si/4053/
Goriški muzej. (b.d.). Pridobljeno 20.4.2020 s https://goriskimuzej.si/
Högberg, A. in Gärdenfors, P. (2015). Children, Teaching and the Evolution of Humankind.
Childhood in the Past, an international journal, 8(2), 113-121. Pridobljeno 23.5.2020 s https://www.tandfonline.com/doi/full/10.1179/1758571615Z.00000000033
Janša, Z. O., Zorn, M. In Mihelič, D. (2018). Koraki v času 7. Učbenik za zgodovino v 7.
Razredu osnovne šole. Ljubljana: DZS.
Janţekovič, M. in Tomassini J. K. (2015). Geografija 8. I-učbenik za geografijo v 8. razredu osnovne šole. Zavod RS za šolstvo. Pridobljeno 26.5.2020 s https://eucbeniki.sio.si/geo8/index.html
Javoršek, L. (2013). Razišči skrivnosti ţivega 9. Učbenik za biologijo v 9. razredu.
Podsmreka: Pipinova knjiga.
Johnson, A. N., Smith, J. J., Pobiner, B. in Schrein, C. (2012). Why are Chimps Still Chimps?
The American Biology Teacher, 74 (2),. 74-80. Pridobljeno 11. 1. 2020 s https://www.researchgate.net/publication/274413892_Why_are_Chimps_Still_Chimps Kampourakis, K. in Reiss, J. M. (2018). Teaching Biology in Schools. Global Research,
Issues and Trends. London in New York: Routledge.
Katalog znanja za biologijo v srednjem strokovnem izobraţevanju in poklicno-tehniško izobraţevanju. (2007). Ljubljana, Ministrstvo RS za šolstvo in šport, Zavod RS za šolstvo. Pridobljeno 20.4.2020 s https://www.svsgugl.si/wp-content/uploads/2013/12/KTLG_PV_BIO_201415.pdf
107
Kolenc, K., Vovk, K. A., Otič, A. in Senegarčnik, J. (2015). Geografija Afrike in Novega sveta. Učbenik geografije za 8. razred osnovne šole. Ljubljana: Modrijan.
Lončar, E. (2016). Znanje učencev 8. in 9. razreda osnovne šole v ljubljanjski regiji o evoluciji človeka (Diplomsko delo, Pedagoška fakulteta). Pridobljeno 11. 1. 2020 s http://pefprints.pef.uni-lj.si/4163/
Lovely, E. C. in Kondrick, L. C. (2008). Teaching evolution: challenging religous proconceptions. Integrative and Comparative Biology, 48 (2), 164-174. Pridobljeno 22.5.2020 s https://academic.oup.com/icb/article/48/2/164/1020877
McKeachie, W. J., Lin, Y. G. in Strayer, J. (2002). Creationist vs. Evolutionary Beliefs: Effect on Learning Biology. The American Biology Teacher, 64(3), 189-192. Pridobljeno 11.
1. 2020 s https://abt.ucpress.edu/content/64/3/189.full.pdf+html
Mitevski, E. (2016). Znanje dijakov 1. in 2. letnika srednje šole v Ljubljani o evoluciji človeka (Diplomsko delo, Pedagoška fakulteta). Pridobljeno 11. 1. 2020 s http://pefprints.pef.uni-lj.si/3961/
Muzej krapinskih neandertalcev. (b.d.). Pridobljeno 20. 4. 2020 s http://www.mkn.mhz.hr/
Narodni muzej Slovenije. (b.d.) Pridobljeno 20.4.2020 s
https://www.nms.si/si/?gclid=Cj0KCQjwlN32BRCCARIsADZ-J4sxbT800iKYcLGB5UBis9mdusqC3rmBQL1_fo_28DUdZiEt2vWosm4aArfVEAL w_wcB
Nickels, M. K., Nelson, C. E. in Beard, J. (1996). Better Biology Teaching by Emphasizing Evolution & the Nature of Science. The American Biology Teacher, 58(6), 332-336.
Pridobljeno 11. 1. 2020 s https://abt.ucpress.edu/content/58/6/332
Pobiner, B. (2016). Accepting, Understanding, Teaching, and Learning (Human) Evolution:
Obstacles and Opportunities. Yearbook of physical anthropology, 159 (61), 232-274.
Pridobljeno 23.5.2020 s https://onlinelibrary.wiley.com/doi/full/10.1002/ajpa.22910 Povšič, M. (2012). Učna priprava za ogled Muzeja krapinskih neandertalcev (Diplomsko
delo, Pedagoška fakulteta). Pridobljeno 11. 1. 2020 s http://pefprints.pef.uni-lj.si/1114/1/Diplomsko_delo_-_Miha_Pov%C5%A1i%C4%8D.pdf
Prirodoslovni muzej Slovenije. (b.d.). Pridobljeno 20.4.2020 s https://www.pms-lj.si/si/
Razpotnik, M. J. in drugi. (2019). MULTI Zgodovina ali Multimedijske in interaktivne vsebine za zgodovino v 7. razredu osnovne šole. E-učbenik za zgodovino. Zaloţba Rokus
Klett. Pridobljeno 26.5.2020 s
https://www.irokusplus.si/vsebine/MultiZgodovina7/index.html
Reiss, J. M. (2008). Teaching evolution in a creationist environment: an approach based on worldviews not misconceptions. School Science Review, 90(331), 49-56. Pridobljeno
11. 1. 2020 s
http://citeseerx.ist.psu.edu/viewdoc/download?doi=10.1.1.553.4463&rep=rep1&type=
108
Rufo, F. in drugi. (2013). Knowledge of evolution and human diversity: a study among high school students of Rome, Italy. Springer Open Journal Evolution: Education and
Outreach, 6(1), 1-10. Pridobljeno 22.5.2020 s
https://www.researchgate.net/publication/240104754_Knowledge_of_evolution_and_hu man_diversity_a_study_among_high_school_students_of_Rome_Italy
Slovenski etnografski muzej. (b.d.). Pridobljeno 20. 4. 2020 s http://www.etno-muzej.si/
Šorgo, A. in drugi. (2014). A cross-cultural study on freshmen's knowledge of genetics, evolution, and the nature of science. Journal of Baltic science education, 13 (1), 6-18.
Pridobljeno 24.5.2020 s https://www.researchgate.net/publication/260600182_A_cross-cultural_study_on_freshmen's_knowledge_of_genetics_evolution_and_the_nature_of_s cience
Štemberger, T. (2015). Nekatere dileme spletnega anketiranja. Didactica Slovenica- Pedagoška obzorja, 1, (128-143). Pridobljeno 18.6.2020 s http://www.pedagoska-obzorja.si/revija/Vsebine/PDF/DSPO_2015_30_1.pdf
Torkar, G. in Šorgo, A. (2020). Evolutionary content knowledge, religiosity and educational background of slovene preschool in primary school pre-service teachers. EURASIA Journal of Mathematics, Science and Technology Education, 16 (7), 1-13. Pridobljeno 22.5.2020 s https://www.ejmste.com/article/evolutionary-content-knowledge-religiosity-and-educational-background-of-slovene-preschool-and-7991
Učni načrt za biologijo v klasični in strokovni gimnaziji. (2008). Ljubljana: Ministrstvo RS za šolstvo in šport, Zavod RS za šolstvo. Pridobljeno 20.4.2020 s http://eportal.mss.edus.si/msswww/programi2019/programi/media/pdf/ucni_nacrti/UN _BIOLOGIJA_strok_gimn.pdf
Učni načrt za geografijo, program osnovna šola. (2011). Ljubljana: Ministrstvo RS za šolstvo in šport, Zavod RS za šolstvo. Pridobljeno 20.4.2020 s
https://www.gov.si/assets/ministrstva/MIZS/Dokumenti/Osnovna-sola/Ucni-nacrti/obvezni/UN_geografija.pdf
Učni načrt za naravoslovje in tehniko, program osnovna šola. (2011). Ljubljana: Ministrstvo RS za šolstvo in šport, Zavod RS za šolstvo. Pridobljeno 20.4.2020 s
https://www.gov.si/assets/ministrstva/MIZS/Dokumenti/Osnovna-sola/Ucni-nacrti/obvezni/UN_naravoslovje_in_tehnika.pdf
Učni načrt za naravoslovje, program osnovna šola. (2011). Ljubljana, Ministrstvo RS za šolstvo in šport, Zavod RS za šolstvo. Pridobljeno 20.4.2020 s
https://www.gov.si/assets/ministrstva/MIZS/Dokumenti/Osnovna-sola/Ucni-nacrti/obvezni/UN_naravoslovje.pdf
Učni načrt za spoznavanje okolja, program osnovna šola. (2011). Ljubljana: Ministrstvo RS za šolstvo in šport, Zavod RS za šolstvo. Pridobljeno 20.4.2020 s
https://www.gov.si/assets/ministrstva/MIZS/Dokumenti/Osnovna-sola/Ucni-nacrti/obvezni/UN_spoznavanje_okolja_pop.pdf
109
Učni načrt za zgodovino, program osnovna šola. (2011). Ljubljana: Ministrstvo RS za šolstvo in šport, Zavod RS za šolstvo. Pridobljeno 20.4.2020 s
https://www.gov.si/assets/ministrstva/MIZS/Dokumenti/Osnovna-sola/Ucni-nacrti/obvezni/UN_zgodovina.pdf
Varlese, E. N. (2007). To Belive or not to Belive? A College Student Explores Knowledge and Attitudes about Evolution at her School. Evolution: Education and Outreach, Springer Science, 1, 96-99. Pridobljeno 24.5.2020 s https://link.springer.com/content/pdf/10.1007/s12052-007-0010-y.pdf
Vilhar, B., Tratnik, M., Stušek, P. In Škornik, S. (2010). Evolucija: biologija v gimnaziji.
Učbenik za biologijo v gimnaziji. Ljubljana: DZS.
Vilhar, B., Zupančič, G., Gličvert, B. D., Vičar, M., Zupan, A., Sobočan, V., Devetak, B. in Sojar, A. (2011). Učni načrt za biologijo, program osnovna šola. Ljubljana:
Ministrstvo RS za šolstvo in šport, Zavod RS za šolstvo. Pridobljeno 11. 1. 2020 s
https://www.gov.si/assets/ministrstva/MIZS/Dokumenti/Osnovna-sola/Ucni-nacrti/obvezni/UN_Biologija.pdf
Vilhar, B., Zupančič, G., Vičar, M., Sojar, A., Devetak, B., Gilčvert Berdnik, D. in Sobočan, V. (2008). Biologija – Učni načrt za splošne gimnazije. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport, Zavod RS za šolstvo. Pridobljeno 20.4.2020 s http://eportal.mss.edus.si/msswww/programi2019/programi/media/pdf/ucni_nacrti/UN _BIOLOGIJA_gimn.pdf
SLIKE LITERATURA:
Slika 1: Vilhar, B., Zupančič, G., Gličvert, B. D., Vičar, M., Zupan, A., Sobočan, V., Devetak, B. in Sojar, A. (2011). Učni načrt za biologijo, program osnovna šola. Ljubljana:
Ministrstvo RS za šolstvo in šport, Zavod RS za šolstvo. Pridobljeno 11. 1. 2020 s
https://www.gov.si/assets/ministrstva/MIZS/Dokumenti/Osnovna-sola/Ucni-nacrti/obvezni/UN_Biologija.pdf
Slika 2: Vilhar, B., Zupančič, G., Vičar, M., Sojar, A., Devetak, B., Gilčvert Berdnik, D. in Sobočan, V. (2008). Biologija – Učni načrt za splošne gimnazije. Ljubljana:
Ministrstvo za šolstvo in šport, Zavod RS za šolstvo. Pridobljeno 20.4.2020 s http://eportal.mss.edus.si/msswww/programi2019/programi/media/pdf/ucni_nacrti/UN _BIOLOGIJA_gimn.pdf
SLIKE DELOVNEGA LISTA 1:
Slika orangutana:
https://www.google.hr/url?sa=i&url=https%3A%2F%2Fen.wikipedia.org%2Fwiki%2 FOrangutan&psig=AOvVaw3RWuaH7ldxtM5XrhKjTHZ6&ust=1594035604736000
&source=images&cd=vfe&ved=0CAIQjRxqFwoTCPjj89CDtuoCFQAAAAAdAAAA ABAE
Slika gorile:
https://www.google.hr/url?sa=i&url=https%3A%2F%2Fwww.turistplus.hr%2Fhr%2F gorila%2F4610%2F&psig=AOvVaw3_oFDU5MNt7uq5hXNsT_5_&ust=1594035182
110
912000&source=images&cd=vfe&ved=0CAIQjRxqFwoTCJCgkv2BtuoCFQAAAAA dAAAAABAD
Slika šimpanza:
https://www.google.hr/url?sa=i&url=https%3A%2F%2Fhr.airbnb.com%2Fexperience
s%2F951520&psig=AOvVaw3O5bZTbYKOT-RfvCC0ZbbH&ust=1594035383786000&source=images&cd=vfe&ved=0CAIQjRxqF woTCMjZt9yCtuoCFQAAAAAdAAAAABAD
Slika gibona:
https://www.google.com/url?sa=i&url=https%3A%2F%2Fleakeyfoundation.org%2Ffi
ve-fun-facts-about-gibbons%2F&psig=AOvVaw2KXOY6xxlp5X-b8xWVl8_P&ust=1594035850290000&source=images&cd=vfe&ved=0CAIQjRxqFw oTCOjulMeEtuoCFQAAAAAdAAAAABAD
SLIKE DELOVNEGA LISTA 2:
Slika orangutana:
https://www.google.hr/url?sa=i&url=https%3A%2F%2Fen.wikipedia.org%2Fwiki%2 FOrangutan&psig=AOvVaw3RWuaH7ldxtM5XrhKjTHZ6&ust=1594035604736000
&source=images&cd=vfe&ved=0CAIQjRxqFwoTCPjj89CDtuoCFQAAAAAdAAAA ABAE
Slika šimpanza:
https://www.google.hr/url?sa=i&url=https%3A%2F%2Fhr.airbnb.com%2Fexperience
s%2F951520&psig=AOvVaw3O5bZTbYKOT-RfvCC0ZbbH&ust=1594035383786000&source=images&cd=vfe&ved=0CAIQjRxqF woTCMjZt9yCtuoCFQAAAAAdAAAAABAD
Slika piščali: https://www.google.com/url?sa=i&url=https%3A%2F%2Fwww.divje-
babe.si%2Fneandertalceva-piscal%2F&psig=AOvVaw1vDIA_98P2bAOcHUaMys2o&ust=1594036018167000&
source=images&cd=vfe&ved=0CAIQjRxqFwoTCOClgImFtuoCFQAAAAAdAAAA ABAD
Slika zemljevida Slovenije:
https://www.google.com/url?sa=i&url=https%3A%2F%2Fwww.mojcajtng.com%2Fze
mljevid-slovenije%2F&psig=AOvVaw0NJ9pWxQHBGyEmPNxRl_qs&ust=15940360567310 00&source=images&cd=vfe&ved=0CAIQjRxqFwoTCPCIwZuFtuoCFQAAAAAdAA AAABAD
Slika Zemlje:
https://www.google.com/url?sa=i&url=https%3A%2F%2Fpixabay.com%2Fvectors%
2Fworld-africa-asia-earth-europe-151402%2F&psig=AOvVaw2mKnkgH01VLgoOehlOc0dH&ust=1594036369848000
&source=images&cd=vfe&ved=0CAIQjRxqFwoTCMCmkrSGtuoCFQAAAAAdAA AAABAD
APLIKACIJA (https://kahoot.com/) IN VIDEOPOSNETKI:
111 https://www.youtube.com/watch?v=CJdT6QcSbQ0 https://www.youtube.com/watch?v=EqAbtBO2_6Q https://www.youtube.com/watch?v=OmwtrC7Y0O0 https://www.youtube.com/watch?v=ZjejoT1gFOc
112
8 PRILOGE
PRILOGA 1: VPRAŠALNIK
Kratko ime ankete: VPRAŠALNIK MAGISTERIJ Dolgo ime ankete: VPRAŠALNIK O RAZVOJU ČLOVEKA
Število vprašanj: 14 Anketa je zaključena.
Aktivna od: 16.04.2020 Aktivna do: 16.07.2020
Avtor: maii.majchy Spreminjal: maii.majchy
Dne: 04.04.2020 Dne: 10.05.2020
Opis:
Dragi učenci in učenke, dijaki in dijakinje!Sem Maja Tomšič, študentka zaključnega letnika Pedagoške fakultete v Ljubljani, smer predmetno poučevanje biologije in gospodinjstva. V sklopu magistrske naloge z naslovom
"VPLIV POUKA V OSNOVNI ŠOLI NA ZNANJE LJUBLJANSKIH MLADOSTNIKOV O EVOLUCIJI ČLOVEKA IN PREDLOGI ZA IZBOLJŠAVE", raziskujem, kakšno je znanje učencev in dijakov o evoluciji človeka.Zato bom zelo hvaleţna vsakemu od vas, če si bo vzel nekaj časa (do 15 minut) in izpolnil
VPRAŠALNIK O RAZVOJU ČLOVEKA. Vprašalnik je anonimen, odgovore bomo uporabili izključno za raziskovalne namene moje magistrske naloge. Vaši odgovori so zame zelo pomembni, saj bom tako lahko zaključila raziskovanje, hkrati bo vprašalnik koristil tudi vam za ponovitev snovi, ali pa boste o tej temi izvedeli tudi kaj novega. Hvala za trud in sodelovanje! Če se s sodelovanjem v vprašalniku strinjaš klikni NAPREJ.
XSTAR2a4 - Razred:
8. razred
9. razred
1. letnik
Q1 - Šola, ki jo obiskujete:
Osnovna šola Šentvid
Gimnazija Šentvid
Osnovna šola Franca Rozmana Staneta
Osnovna šola Šmartno pod Šmarno goro
Osnovna šola Bičevje
XSPOL - Spol:
Moški
Ţenski
Q2 - Koliko je stara Zemlja? Pribliţno:
113
13,5 milijarde let
4,5 milijarde let
2,5 milijona let
10.000 let
6.500 let
Q3 - Menimo, da je piščal iz medvedove kosti na sliki izdelal neandertalec. Kje so jo našli?
na Kitajskem
v Avstriji
v Siriji
v Sloveniji
v Turčiji
v ZDA
Q4 - Pred koliko leti se je razvil sodobni človek (Homo sapiens)? Pred pribliţno:
2 milijardama
200 milijoni
20 milijoni
200.000
20.000
2000
114 Q5 - Kje se je prvič razvil sodobni človek (Homo sapiens)?
114 Q5 - Kje se je prvič razvil sodobni človek (Homo sapiens)?