2.1 UČNI NAČRTI IN KATALOGI ZNANJ V POVEZAVI Z EVOLUCIJO ČLOVEKA
2.1.1 UČNI NAČRTI ZA OSNOVNO ŠOLO
poučevanje evolucije človeka. Vedeti moramo, v kolikšni meri učenci to temo dejansko razumejo in obvladajo, pri tem pa upoštevati tudi morebitne vplive učbenikov.
1.2 CILJI IN NAMEN RAZISKAVE TER HIPOTEZE
Cilj raziskave je bil ugotoviti, kakšno znanje o evoluciji človeka imajo osnovnošolci v 8. in 9.
razredu ter srednješolci v 1. letniku gimnazije v Ljubljani. Zanimalo nas je, ali so doseţeni učni cilji, ki jih predpisuje učni načrt za biologijo v osnovni šoli (Učni načrt za biologijo, 2011), ter ali je znanje učencev povezano z njihovim spolom in starostjo. Cilj je tudi ugotoviti, kako evolucijo človeka obravnavajo različni učbeniki. Zanimalo nas je tudi, ali jih evolucija človeka zanima, saj je vedoţeljnost učinkovita motivacija. S poukom, ki je prilagojen starostni stopnji in zanimanju učencev, jim je moţno temo pribliţati in tudi doseči boljše znanje. Na temelju rezultatov naše raziskave smo nato pripravili dva primera učne ure z nekaj zamislimi, kako preveriti napačne predstave učencev glede evolucije človeka in kako te predstave popraviti. Ena učna priprava pa je medpredmetna, zdruţuje biologijo, geografijo in zgodovino, torej vse tri predmete, pri katerih je obravnavana evolucija človeka.
HIPOTEZE:
1. Osnovnošolci in srednješolci imajo zadovoljivo znanje o evoluciji človeka, to pomeni vsaj 60 % uspešnost na testu znanja o evoluciji človeka.
2. Srednješolci imajo več znanja o evoluciji človeka kot osnovnošolci.
3. Učenci in dijaki ţelijo, da bi pri pouku izvedeli več o evoluciji človeka.
4. Med dekleti in dečki ni razlik v znanju o evoluciji človeka, niti ni razlik pri zanimanju za evolucijo človeka.
5. V sodelovanju pri odgovarjanju na spletni vprašalnik glede na spol ni bistvenih razlik.
2 TEORETIČNA IZHODIŠČA
2.1 UČNI NAČRTI IN KATALOGI ZNANJ V POVEZAVI Z EVOLUCIJO ČLOVEKA
Biologija ima po programu osnovne šole v 8. razredu 52 ur, v 9. razredu pa 64 ur, skupaj 116 ur. V 8. razredu je poudarek na zgradbi in delovanju človeka, v 9. razredu pa pri biologiji prvič obravnavajo evolucijo človeka, toda za evolucijo človeka je v učnem načrtu osnovne šole pri biologiji samo en operativni učni cilj, in sicer: ''učenci znajo razloţiti izvor primatov in človeka ter sorodnost človeka z drugimi primati'' (Učni načrt za biologijo, 2011, str. 17).
Ta cilj se povezuje tudi s predmetoma geografija in zgodovina, zato smo v magistrski nalogi analizirali učne načrte in učbenike za biologijo, naravoslovje, naravoslovje in tehniko, zgodovino in geografijo ter to povezali z znanjem učencev o evoluciji človeka.
2.1.1 UČNI NAČRTI ZA OSNOVNO ŠOLO 2.1.1.1 UČNI NAČRT ZA SPOZNAVANJE OKOLJA
Spoznavanje okolja je predmet v 1. (105 ur), v 2. (105 ur) in v 3. (105 ur) razredu osnovne šole. V okviru predmeta učenci spoznajo svet in prepletenost procesov v naravnem in druţbenem okolju. Tematski sklopi učnega načrta so povezani tudi z biologijo, na primer
3
sklop ŢIVA BITJA in sklop ČLOVEK. V okviru teh tem učenci spoznajo različna ţiva bitja, njihovo povezanost in delovanje, spoznajo tudi, kaj ljudje potrebujemo za svoje ţivljenje. V sklopu o človeku se učenci naučijo predvsem, kako deluje človeško telo. V okviru predmeta spoznavanje okolja se nekaj naučijo o delovanju in ţivljenju človeka kot vrste, vendar se še ne pogovarjajo o razvoju in evoluciji človeka skozi zgodovino Zemlje (Učni načrt za spoznavanje okolja, 2011).
2.1.1.2 UČNI NAČRT ZA NARAVOSLOVJE IN TEHNIKO
Predmet naravoslovje in tehnika imajo učenci v 4. in 5. razredu, v vsakem razredu obsega po 105 ur, skupaj 210 ur. Učenci nadgrajujejo znanje spoznavanje okolja, pomemben je za spoznavanje naravoslovnega in tehničnega znanja, spretnosti in za razvoj stališč do obravnavane vsebine, učijo se tudi reševanja problemov in različnih situacij, s katerimi se srečajo v ţivljenju. Eno izmed področij predmeta v 4. razredu je ČLOVEK, pri katerem spoznavajo zgradbo in delovanje človeka po organskih sistemih, spoznajo pa tudi nekaj osnov evolucije.
Operativni učni cilji v 4. razredu - ČLOVEK IN ČLOVEŠKO TELO:
- prikazati, da je večja podobnost med sorodniki kot med nesorodniki,
- ugotoviti skupne značilnosti ljudi ter dedno pogojene razlike, po katerih se razlikujejo skupine in posamezniki,
- pojasniti, kako ljudje razlagajo različnosti.
Operativni cilji v 4. razredu: RAST IN TELO:
- razloţiti, da se ţiva bitja spreminjajo zaradi rasti in razvoja, - utemeljiti, da so lastnosti ţivih bitij odvisne od dednosti in okolja,
- ugotoviti, da so ţiva bitja prilagojena na okolje, v katerem ţivijo, in da se do določene mere prilagajajo spremembam v okolju,
- prikazati, da je bilo nekoč na Zemlji ţivljenje drugačno od današnjega.
Učenci v 4. razredu osnovne šole tako prvič slišijo nekaj o razvoju ţivih bitij, njihovem razvrščanju, delovanju človeškega telesa, prilagajanju in evoluciji, ne obravnavajo pa še razvoja naše vrste (Učni načrt za naravoslovje in tehniko, 2011).
2.1.1.3 UČNI NAČRT ZA NARAVOSLOVJE
Naravoslovje je predmet, ki poteka v 6. (70 ur) in 7. (105 ur) razredu osnovne šole. Pri pouku naravoslovja učenci spoznavajo naravoslovne pojme in zakonitosti ter razvijajo razumevanje in stališča do njih. Naravoslovje govori o ţivi in neţivi naravi in njuni povezanosti, tako učenci oblikujejo stališča do sebe, drugih ţivih bitij, narave in okolja. Naravoslovje zdruţuje kemijske, fizikalne in biološke vsebine. Biološke vsebine so povezane z sklopom ŢIVA NARAVA. Pri obravnavanju tega vsebinskega sklopa se učenci učijo o celici, različnih procesih v ţivih bitjih (fotosinteza, celično dihanje, razkrajanje), zgradbi in delovanju rastlin in ţivali, razmnoţevanju, rasti in razvoju rastlin ter ţivali, njihovem razvrščanju, o ekosistemih in podobno. Pri tem se v 6. razredu osredotočijo predvsem na rastline, v 7.
4
razredu pa na ţivali. Evolucije in evolucije človeka pri tem predmetu še ne obravnavajo izrecno (Učni načrt za naravoslovje, 2011).
2.1.1.4 UČNI NAČRT ZA BIOLOGIJO
Pouk biologija poteka v 8. in 9. razredu osnovne šole. V 8. razredu obravnavajo zgradbo in delovanje človeka, kar predstavlja večino ur biologije v tem šolskem letu. Učenci spoznavajo organske sisteme človeka, pri čemer poglobijo znanje o njihovem delovanju iz 4. razreda.
Učenci se z evolucijo in tudi evolucijo človeka pri naravoslovnih predmetih srečajo šele v 9.
razredu. Evoluciji je v učnem načrtu namenjenih 18 učnih ciljev, poleg tega je povezava z evolucijo tudi v poglavjih o dedovanju, biotski pestrosti ter razvrščanju organizmov.
Operativni učni cilji v učnem načrtu za biologijo 9. razred pri temi evolucija so (Učni načrt za biologijo, 2011, str. 16-17):
- razumeti, da je evolucija ena od temeljnih značilnosti ţivljenja,
- spoznati, da so genetska variabilnost in okoljski dejavniki vzrok za evolucijo in raznovrstnost organizmov,
- spoznati, da naključne mutacije v molekuli DNA različnih osebkov povzročajo variabilnost določenih lastnosti v populaciji,
- spoznati, da zaradi mutacij nekateri osebki pridobijo lastnosti (alele), ki njim in njihovim potomcem omogočajo prednost pri preţivetju in razmnoţevanju v določenem okolju (naravni izbor), ter da so tako nastale populacije bolje prilagojene na določeno okolje,
- spoznati, da je evolucija postopen proces, pri katerem nove kompleksne lastnosti organizma nastajajo skozi mnoge generacije; mutacije so naključne v smislu, da niso usmerjene v izboljšanje organizma, naravni izbor ni naključen,
- spoznati, da so populacije z majhno genetsko variabilnostjo bolj izpostavljene izumrtju,
- razumeti, da so fosili izkazi o tem, kako so se skozi evolucijsko zgodovino spreminjale oblike ţivljenja in okoljske razmere,
- spoznati, da dokazi na osnovi plasti sedimentnih kamnin in različne metode datiranja kaţejo, da je Zemlja stara pribliţno 4,6 milijarde let in da obstaja ţivljenje na Zemlji ţe več kot tri milijarde let,
- spoznati nekatere hipoteze o nastanku ţivljenja, ki nam omogočajo razlago nastanka vsega ţivega po povsem naravni poti in razumeti pomen vode za ţivljenje,
- spoznati, da prvotno Zemljino ozračje ni vsebovalo kisika, tedaj ni bilo ozonske plasti in prvotno ţivljenje je bilo anaerobno,
- spoznati, da so fotosintetske cianobakterije začele proizvajati kisik kot stranski produkt fotosinteze, kar je povzročilo izumrtje mnogih anaerobnih vrst bakterij in omogočilo razvoj aerobnih organizmov,
5
- spoznati, da imajo tudi zelo počasni geološki procesi velike učinke skozi dolga časovna obdobja, npr. spremembe v poloţaju celin, fosilni dokazi za obstoj Pangee, kar lahko privede do razvoja širših skupin organizmov, kot so npr. vrečarji v Avstraliji,
- spoznati izkaze za to, da so se vrste v svoji evolucijski zgodovini spreminjale (to dokazujejo fosili, lahko tudi embriologija, zakrneli organi idr.), tako z evolucijo vrste nastajajo in izumirajo,
- spoznati primer evolucije rezistence bakterij na antibiotike ali ţuţelk na insekticide, - spoznati, da so evolucijo ţivljenja na Zemlji močno usmerjale tudi globalne katastrofe
kot veliki vulkanski izbruhi, trki asteroidov, globalne spremembe podnebja …,
- spoznati, da ima vsaka vrsta omejeno sposobnost prilagajanja na spremembe okolja, in da vrsta izumre, če se okolje nenadno preveč spremeni,
- spoznati pomen geografske izolacije za evolucijo, npr. na primeru Darwinovih ščinkavcev,
- znati razloţiti izvor primatov in človeka ter sorodnost človeka z drugimi primati.
Zadnji učni cilj pri evoluciji je edini, ki se v celotnem učnem načrtu za biologijo in pri katerem koli naravoslovnem predmetu povezuje z razvojem človeka.
Evolucija povezuje dedovanje, zgradbo in okolje ţivih bitij. Obravnavanje evolucije je povezano tudi z geografijo in zgodovino (slika 2).
Slika 1: Medpredmetne povezave v učnem načrtu za biologijo v osnovni šoli (Učni načrt za biologijo, 2011, str. 40)
Iz tabele 1, ki je povzeta iz učnega načrta (Učni načrt za biologijo, 2011), lahko vidimo, da je pri temi evolucija medpredmetna povezava med biologijo, geografijo in zgodovino, saj vsi ti predmeti obravnavajo evolucijo človeka, nekateri v manjši in drugi v večji meri. V učnem načrtu za biologijo priporočajo naravoslovne projektne dneve, kjer učenci lahko usvojijo
6
znanje in razumevanje s povezovanjem konceptov različnih predmetov, torej z medpredmetnimi povezavami področij, v katere se lahko poglobijo.
Tabela 1: Medpredmetne povezave z biologijo (Učni načrt za biologijo, 2011)
PREDMET VSEBINSKI SKLOP, POVEZAN Z BIOLOGIJO kemija in fizika vsi sklopi
geografija evolucija, biotska pestrost, biomi in biosfera, vpliv človeka na naravo in okolje
zgodovina evolucija, biologija in druţba, vpliv človeka na naravo in okolje
2.1.1.5 UČNI NAČRT ZA GEOGRAFIJO
Učenci geografske teme v osnovni šoli spoznavajo v 6., 7., 8. in 9. razredu, geografija obsega skupaj 221,5 ur. Učenci obravnavajo različne celine na Zemlji, njihove značilnosti in značilnosti ljudi, ki na določenih območjih prebivajo. V 8. razredu učenci med drugim obravnavajo tudi Afriko, eden od učnih ciljev, ki je povezan z evolucijo človeka, je operativni učni cilj: »znati našteti prispevke Afrike v svetovno zakladnico razvoja človeštva« (Učni načrt za geografijo, 2011, str. 14).
V učnem načrtu geografije je med medpredmetnimi povezavami poudarjeno tudi to, da ima geografija z biologijo skupno obravnavanje geoloških dob, fosilov in naravnih ekosistemov, kar je povezano tudi z razvojem človeške vrste. Pri geografiji poudarjajo tudi zibelke civilizacije, selitve ljudstev, različna ljudstva, poseljevanje celin, kar jo povezuje z zgodovino, vse to pa je hkrati povezano z našo temo o evoluciji človeka (Učni načrt za geografijo, 2011).
2.1.1.6 UČNI NAČRT ZA ZGODOVINO
Tudi z zgodovino se osnovnošolci prvič srečajo v 6. razredu, nato pa jo imajo vsa leta do konca osnovne šole, skupaj zgodovina obsega 239 ur. Pouk zgodovine spodbuja zanimanje za preteklost celotne človeške druţbe in nudi vpogled v različna zgodovinska obdobja civilizacije. Predmet zgodovina je precej povezan z razvojem človeka in to tudi podrobno obravnava. V 6. razredu učenci spoznavajo zgodovino na splošno in tudi večja zgodovinska obdobja. Med izbirnimi temami lahko obravnavajo različna človeška bivališča skozi različna zgodovinska obdobja, primerjajo načine prehranjevanja nekoč in danes in poizvejo o načinih ţivljenja človeka. Največji poudarek na evoluciji človeka pri zgodovini je v 7. razredu, obvezna tema je PRAZGODOVINSKI LJUDJE, ki ima različne vsebine, kot so: od ţivalskega prednika do homo sapiensa, ţivljenje v prazgodovini, lovsko-nabiralniški način ţivljenja, poljedelci in ţivinorejci se stalno naselijo, obdelovalci kovin omogočijo boljše orodje in oroţje itd. Učenci morajo v okviru te teme v 7.razredu usvojiti operativne učne cilje (Učni načrt za zgodovino, 2011, str. 9-10):
- opisati glavne značilnosti sodobnega mislečega človeka (homo sapiens), - pojasniti, kako so spremembe v okolju vplivale na razvoj človeka,
- opisati spremembe načina ţivljenja v posameznih obdobjih prazgodovine in pojasniti, zakaj so nastale,
7
- razloţiti pomen kopičenja izkušenj in znanja za izboljšanje ţivljenjskih razmer, - sklepati o glavnih kulturnih doseţkih prazgodovinskih ljudi.
Obvezna tema pri zgodovini je torej obravnava razvoja in evolucije človeka, čemur pri zgodovini v učnem načrtu namenijo izrecne cilje, in sicer drugače kot pri biologiji. Kot pomanjkljivost lahko vidimo zapis latinskega imena, ki ni zapisan poševno, ampak z malimi tiskanimi črkami, moralo pa bi pisati Homo sapiens. Pri zgodovini učitelji z učenci izbirajo tudi različne izbirne teme, dve izbirni temi v 7. razredu sta povezani s prazgodovino, in sicer Prazgodovina na slovenskem in Umetnost prazgodovinskih ljudi. V okviru izbirne teme PRAZGODOVINA NA SLOVENSKEM obravnavajo arheološka najdišča na Slovenskem, od spodmolov in jam ter od kolišč do gradišč.
Učenci 7. razredu doseţejo naslednje operativne učne cilje (Učni načrt za zgodovino, 2011, str. 10):
- opisati glavne arheološke najdbe iz različnih obdobij prazgodovine na tleh današnje Slovenije;
- na primerih sklepati o spremembah v načinih ţivljenja v posameznih obdobjih prazgodovine na tleh današnje Slovenije,
- razloţiti vpliv naravnih geografskih moţnosti in sosednjih kultur na uveljavljanje sprememb in izboljšav v načinih ţivljenja v posameznih obdobjih prazgodovine.
Pri izbirni temi se učenci poglobijo v način ţivljenja človečnjakov skozi različna obdobja v povezavi s slovensko drţavo in območjem, na katerem je naša drţava.
Pri drugi izbirni temi (UMETNOST PRAZGODOVINSKIH LJUDI) se učenci osredotočijo na tri vsebinske sklope: prizori iz ţivljenja na jamskih slikah, duhovni svet prazgodovinskega človeka v motiviki na kosteh in lončevini ter razdeljena druţba na prizorih situlske umetnosti.
Učenci doseţejo naslednje učne cilje (Učni načrt za zgodovino, 2011, str. 10):
- opisati glavne značilnosti prazgodovinske umetnosti na primerih jamskih slik,
- razloţiti okoliščine, ki so vplivale na duhovne predstave prazgodovinskih ljudi na primerih motivike na kosteh in lončevini;
- opisati ţivljenje prazgodovinskih ljudi na primerih situlske umetnosti.
Umetnost se je z jamskimi slikami začela ţe pred vrsto Homo sapiens, kar učenci v tem sklopu pri zgodovini tudi obravnavajo. Po pregledu učnih načrtov lahko trdimo, da se zgodovina ţivljenju človečnjakov posveti v večji meri kot biologija, ni pa nujno, da obravnava vsako vrsto človečnjakov posebej, ampak splošno evolucijo človeka. V poglavju 5.3 učnega načrta za zgodovino, ki navede medpredmetne povezave, ni zaslediti povezave z biologijo, ampak je napisana povezava z naravoslovnimi predmeti na splošno. Zapisana povezava z naravoslovjem je osredotočena na matematiko s štetjem let in z zgodovinskimi primeri (Učni načrt za zgodovino, 2011).
8
2.1.2 UČNI NAČRTI IN KATALOGI ZNANJ ZA BIOLOGIJO V SREDNJI ŠOLI