ČLOVEKA IN PREDLOGI ZA IZBOLJŠAVE

(1)

Predmetno poučevanje, smer biologija in gospodinjstvo

MAJA TOMŠIČ

VPLIV POUKA V OSNOVNI ŠOLI NA ZNANJE LJUBLJANSKIH MLADOSTNIKOV O EVOLUCIJI

ČLOVEKA IN PREDLOGI ZA IZBOLJŠAVE

Magistrsko delo

Ljubljana, 2020

(2)

Predmetno poučevanje, smer biologija in gospodinjstvo

Maja Tomšič

VPLIV POUKA V OSNOVNI ŠOLI NA ZNANJE LJUBLJANSKIH MLADOSTNIKOV O EVOLUCIJI

ČLOVEKA IN PREDLOGI ZA IZBOLJŠAVE

PRIMARY TEACHING IMPACT ON THE KNOWLEDGE ON HUMAN EVOLUTION OF LJUBLJANA ADOLESCENTS AND IMPROVEMENT

PROPOSALS

Magistrsko delo

Mentorica: izr. prof. dr. Jelka Strgar

Ljubljana, 2020

(3)

Magistrsko delo je zaključno delo dvopredmetnega študija programa predmetno poučevanje biologije in gospodinjstva na Pedagoški fakulteti v Ljubljani.

Mentorica magistrskega dela je izr. prof. dr. Jelka Strgar.

IZJAVA

Podpisana Maja Tomšič se strinjam z objavo magistrskega dela v polnem tekstu na spletni strani Digitalne knjiţnice Biotehniške fakultete in Pedagoške fakultete. Izjavljam, da je delo, ki sem ga oddala v elektronski verziji, identično tiskani verziji.

Naloga je rezultat lastnega dela.

Maja Tomšič

(4)

ZAHVALA

Iskreno se zahvaljujem svoji mentorici dr. Jelki Strgar, ki me je pri pisanju naloge usmerjala, z menoj delila nasvete, mi pomagala, bila zelo prijazna in potrpeţljiva.

Zahvaljujem se tudi vsem sodelujočim v raziskavi, šolam, učencem in dijakom ter učiteljem, ki so mi pomagali pridobiti vpogled v stanje znanja učencev in dijakov, povezanega s temo magistrske naloge.

Zahvaljujem se tudi svojim članom druţine, ki so me ob pisanju magistrske naloge in v letih izobraţevanja podpirali in mi stali ob strani.

Zahvaljujem se tudi vsem drugim, ki so na kakršen koli način pripomoglu k nastanku mojega magistrskega dela. Najlepša hvala vsem!

(5)

I

POVZETEK

V osnovni šoli se pri biologiji učenci z evolucijo človeka srečajo šele v zadnjem letu, pri tem pa je v učnem načrtu za biologijo samo en učni cilj, ki je povezan z evolucijo človeka. V teoretičnem delu smo znanje o evoluciji človeka in odnos do evolucijske teorije povezali z učnimi cilji, ki so v osnovnošolskih učnih načrtih pri predmetih biologije, naravoslovja, spoznavanja okolja, naravoslovja in tehnike, zgodovine in geografije. S temo se učenci srečajo ţe pri zgodovini pred obravnavanjem pri biologiji, zato je pomembno, da učitelji naredimo čim več medpredmetnih povezav, saj učencem pokaţejo širšo sliko in teme vpeljejo v njihovo ţivljenje. Predstavili smo problematiko, s katero se srečujemo pri poučevanju evolucije človeka, kot so napačne predstave o evoluciji človeka.

V empiričnem delu smo pregledali in analizirali učbenike predmetov biologija, zgodovina in geografija. Nato smo z učenci dveh osnovnih in ene srednje šole izvedli kvantitativno raziskavo, uporabili smo spletni vprašalnik, ki je vseboval testni in anketni del. Rezultate smo interpretirali in povezali z ugotovitvami iz literature. Cilj naše raziskave je bil ugotoviti, kakšno je znanje učencev 8. in 9. razreda osnovne šole in dijakov 1. letnika srednje šole v Ljubljani o evoluciji človeka. Sodelovalo je 205 učencev. Učenci in dijaki so pokazali, da njihovo znanje in razumevanje evolucije človeka ni zadovoljivo, saj so pri vprašanjih povprečno dosegli 59,1 % uspešnosti. Ugotovili smo, da je znanje srednješolcev po obravnavanju evolucije človeka v 9. razredu boljše kot pred obravnavo snovi.

Zanimalo nas je tudi, ali si učenci ţelijo, da bi o evoluciji človeka v šoli izvedeli več.

Ugotovili smo, da si večinoma učenci to ţelijo in jih ta tema tudi zanima. Glede zanimanja za evolucijo človeka so bile opazne razlike med dečki in deklicami, saj so dečki pokazali več zanimanja. Ugotovili smo, da je spletni vprašalnik v celoti rešilo več deklic kot dečkov, kar se nam je zdelo zanimivo. Oblikovali smo tudi nekaj predlogov za poučevanje evolucije človeka na bolj poglobljen in zanimiv način, pri čemer smo vključili obisk muzejev in druţabno igro, naš izdelek pa sta dve učni pripravi, ena za preprečevanje napačnih predstav in druga, ki vključuje medpredmetne povezave biologije z geografijo in zgodovino.

Ključne besede: pouk biologije /evolucija človeka/ osnovna šola/ srednja šola/ znanje/

izboljšave

(6)

II

ABSTRACT

In primary school, children don't learn about human evolution in biology until the ninth grade, while in the curriculum for biology, there is just one goal that is directly connected with human evolution. In the theoretic part, we connected knowledge of human evolution and relation to the evolution theory with learning goals that are in the primary school curriculum of subjects: biology, natural science, nature studies, natural science and technology, history, and geography. Children learn about human evolution in history class before they learn it in biology class. It is therefore important that teachers make a lot of connections between different subjects to help children see the bigger picture and the importance of the subject for their life. We also analyzed different textbooks of biology, history, and geography. We presented problems that we encounter while teaching human evolution, such as misconceptions about the subject, the omission of the subject by teachers, and the conflict between science and religions about the theory of evolution.

In the empirical part, we made studies with children from two primary schools and one high school. We used quantitative research. We made and used an online survey which consisted of a part where we tested their knowledge and a part where they shared their opinion on human evolution. With our research, we tried to figure out how good is the knowledge of students of the 8th and 9th grades of primary school, and the 1st grade of high school.

Together there were 205 participants. Students showed their knowledge is not adequate, as their average success when answering the questions was 59,1 %. We found out that high school students have better knowledge than primary school students after they had lessons of human evolution in the 9th grade.

We were interested if students want to know more about evolution and if they think we should talk about it more in school. We found out that the majority of them do want that and that they think that human evolution is interesting. Interest in human evolution depended on gender.

Boys have better knowledge on the subject than girls and there were more girls that wanted to participate in online research. We made proposals for teaching human evolution in a deeper and more interesting way. We introduced the idea of visiting museums, board games, etc. Our end products are two teaching preparations, one of them to prevent misconceptions, and the second one that includes the connection of biology with history and geography.

Key words:biology class / human evolution / primary school / secondary school / knowledge / improvements

(7)

III

KAZALO

POVZETEK ... I ABSTRACT ... II KAZALO ... III KAZALO SLIK... IV KAZALO TABEL ... V KAZALO GRAFOV ... V

1 UVOD ... 1

1.1 OPREDELITEV RAZISKOVALNEGA PROBLEMA ... 1

1.2 CILJI IN NAMEN RAZISKAVE TER HIPOTEZE ... 2

2 TEORETIČNA IZHODIŠČA ... 2

2.1 UČNI NAČRTI IN KATALOGI ZNANJ V POVEZAVI Z EVOLUCIJO ČLOVEKA ... 2

2.1.1 UČNI NAČRTI ZA OSNOVNO ŠOLO ... 2

2.1.2 UČNI NAČRTI IN KATALOGI ZNANJ ZA BIOLOGIJO V SREDNJI ŠOLI ... 8

2.2 UGOTOVITVE ŽE OPRAVLJENIH RAZISKAV O ZNANJU EVOLUCIJE ČLOVEKA ... 14

2.3 TEŽAVE PRI POUČEVANJU IN RAZUMEVANJU EVOLUCIJE ČLOVEKA ... 16

3 MATERIAL IN METODE ... 19

3.1 VZOREC ... 19

3.2 VPRAŠALNIK ... 20

3.3 POSTOPEK ZBIRANJA IN OBDELAVE PODATKOV ... 20

4 REZULTATI ... 20

4.1 EVOLUCIJA ČLOVEKA V UČBENIKIH ... 20

4.1.1 UČBENIKI ZA BIOLOGIJO ... 21

4.1.2 UČBENIKI ZA GEOGRAFIJO ... 32

4.1.3 UČBENIKI ZA ZGODOVINO ... 33

4.2 ZNANJE O EVOLUCIJI ČLOVEKA... 37

4.3 PREDLOGI ZA BOLJŠE RAZUMEVANJE EVOLUCIJE IN PREDLOGI REŠITEV ... 73

4.3.1 UČNA PRIPRAVA 1 ... 74

4.3.2 UČNA PRIPRAVA 2 ... 82

4.3.3 MUZEJI IN EVOLUCIJA ČLOVEKA ... 89

4.3.4 DRUŽABNA IGRA: CRO-MAGNON... 92

5 RAZPRAVA... 94

(8)

IV

5.1 PREGLED PO VSEBINSKIH SKLOPIH ... 95

5.1.1 SPLOŠNO ZNANJE O EVOLUCIJI IN EVOLUCIJI ČLOVEKA ... 95

5.1.2 ČASOVNA UMESTITEV DOGODKOV V EVOLUCIJI ČLOVEKA ... 97

5.1.3 KRAJEVNA UMESTITEV DOGODKOV V EVOLUCIJI ČLOVEKA ... 98

5.1.4 ZNANJE GENETIKE ... 99

5.1.5 KREACIONIZEM IN EVOLUCIJA ČLOVEKA ... 100

5.1.6 SPLOŠNA RAZGLEDANOST ... 100

5.1.7 NAPAČNE PREDSTAVE O EVOLUCIJI ČLOVEKA ... 101

5.1.8 ZANIMANJE ZA EVOLUCIJO ČLOVEKA ... 101

5.1.9 ODNOS DO RAZISKAVE ... 102

5.2 UGOTOVITVE ... 102

5.2.1 ZNANJE O EVOLUCIJI ČLOVEKA... 102

5.2.2 PRIMERJAVA MED SREDNJEŠOLCI IN OSNOVNOŠOLCI ... 102

5.2.3 PRIMERJAVA MED DEKLICAMI IN DEČKI ... 103

5.2.4 SPLETNA ANKETA IN NJENI VPLIVI NA ODGOVARJANJE ... 103

6 SKLEPI ... 104

7 LITERATURA ... 106

8 PRILOGE ... 112

PRILOGA 1: VPRAŠALNIK ... 112

PRILOGA 2: STATISTIČNO POMEMBNE RAZLIKE MED UČENCI GLEDE NA RAZRED (KRUSKAL-WALLIS TEST IN χ ² (vprašanja označena z * so χ ²) ... 120

PRILOGA 3: STATISTIČNO POMEMBNE RAZLIKE MED SPOLOMA (MANN-WHITNEY TEST IN χ ² (vprašanja označena z * so vprašanja z χ ²) ... 122

KAZALO SLIK

Slika 1: Medpredmetne povezave v učnem načrtu za biologijo v osnovni šoli (Učni načrt za biologijo, 2011, str. 40) ... 5

Slika 2: Teme v srednji šoli iz kataloga znanja (Katalog znanja za biologijo v splošni gimnaziji, 2008, str. 12) ... 8

Slika 3: Družabna igra CRO-MAGNON ... 93

Slika 4: Karta s plemenom ... 93

(9)

V

KAZALO TABEL

Tabela 1: Medpredmetne povezave z biologijo (Učni načrt za biologijo, 2011) ... 6

Tabela 2: Učni cilji, povezani z evolucijo človeka pri predmetih v osnovni in srednjih šolah ... 10

Tabela 3: Razporeditev učencev in dijakov glede na šolo ... 19

Tabela 4: Razporeditev učencev in dijakov glede na razred, ki ga obiskujejo ... 19

Tabela 5: Razporeditev učencev in dijakov glede na spol ... 20

Tabela 6: Evolucija človeka v učbenikih za biologijo ... 21

Tabela 7: Učbeniki za geografijo ... 32

Tabela 8: Učbeniki za zgodovino ... 33

Tabela 9: Priprava na uro 1 ... 74

Tabela 10: Potek učne ure 1 ... 77

Tabela 11: Bingo 1 ... 81

Tabela 14: Priprava na uro 2 ... 82

Tabela 15: Potek učne ure 2 ... 84

KAZALO GRAFOV

Graf 1: Razporeditev odgovorov na 1. vprašanje ... 38

(10)

VI

(11)

1

1 UVOD

Razvoj naše vrste verjetno zanima vsakega posameznika. Za teorijo evolucije je največ prispeval Charles Darwin, ki je v svoji knjigi Izvor človeka opisal tudi nekatere znanstvene dokaze o evoluciji človeka. Teorija evolucije je v biologiji izrednega pomena, saj povezuje različne komponente biologije. Rečemo lahko, da biološka znanost ne bi bila to, kar je danes, brez poznavanja evolucije in razvoja vrst na našem planetu. Zaradi pomembnosti evolucije se ta v osnovni šoli obravnava pri različnih predmetih, pri biologiji, zgodovini, geografiji in podobno. Kot bodoča učiteljica biologije se moram zavedati tudi različnih napačnih predstav, ki se pri poučevanju evolucije človeka lahko pojavijo, saj učitelji svoje znanje posredujemo različnim učencem. Naša naloga je, da na podlagi učnih načrtov oblikujemo učne ure tako, da učenci usvojijo razumevanje evolucije. Pri biologiji v osnovni šoli je z evolucijo človeka povezan samo en operativni učni cilj, zato smo se odločili, da bomo učne načrte za osnovnošolske predmete, ki obravnavajo evolucijo človeka, pregledali in v nalogi opisali.

Hkrati smo pregledali tudi učbenike, saj so učencem v pomoč pri razumevanju vsebine in jih moramo učitelji zato dobro poznati. Predstavili smo različne ideje, kako lahko znanje učencev o evoluciji človeka pri pouku poglobimo, na primer z obiski muzejev, uporabo druţabnih iger, skušali smo učiteljem, ki te predmete poučujejo, pomagati tudi s primeri priprav na učne ure.

Izrednega pomena je, da učencem predstavimo čim širšo in poglobljeno sliko tudi z medpredmetnimi povezavami o evoluciji človeka pri biologiji, zgodovini ter geografiji, zato smo predstavili zamisli za medpredmetne povezave. Pri obravnavi snovi o evoluciji je treba dobro poznati teorijo in jo predstaviti tako, da bodo učenci čim bolje razumeli, kako je potekala evolucija človeka. V povezavi s predhodnimi raziskavami smo poiskali tudi napačne predstave učencev ter različne teţave, ki lahko nastopijo pri poučevanju teme o človeku, kot so npr. različni pogledi na razvoj človeka. Naša raziskava je zajemala učence in dijake treh šol v Ljubljani, ki so odgovarjali na vprašanja. Tako smo raziskali njihovo znanje o evoluciji človeka in to povezali z učinkovitostjo pouka biologije, saj so bili v raziskavo vključeni srednješolci, ki so evolucijo človeka ţe obravnavali, in osnovnošolci, ki je še niso. Ugotavljali smo tudi napačne predstave, ki jih učenci prevzamejo v druţini, iz medijev, od vrstnikov in podobno, ter preverili, ali se napačne predstave po obravnavi snovi pri biologiji in pri drugih predmetih izboljšajo, in ali se razumevanje in znanje o evoluciji človeka spremeni.

Pomembno je, da se zavedamo zanimanja učencev za teme o razvoju naše vrste, zato smo v raziskavi to poskušali tudi preveriti in ugotoviti, ali bi morale biti kakšne spremembe glede obravnavanja evolucije človeka.

1.1 OPREDELITEV RAZISKOVALNEGA PROBLEMA

V učnih načrtih za osnovno šolo je na temo evolucije človeka en sam učni cilj (Učni načrt za biologijo, 2011), zato je učiteljem prepuščeno, da določajo globino in širino obravnave te teme, pri čemer jih usmerjajo tudi potrjeni učbeniki za biologijo v 9. razredu. V tujini je bilo izdelanih ţe nekaj predlogov in gradiv, ki lahko pri tej temi učiteljem pomagajo. Učitelji pri nas, kolikor vemo, tega gradiva ne uporabljajo. Glede na teţave s poučevanjem in učenjem oziroma razumevanjem evolucije, ki smo jih našli v objavljenih raziskavah v Sloveniji in tujini, bi bilo treba tudi za naše učitelje pripraviti primeren material in didaktično gradivo za

(12)

2

poučevanje evolucije človeka. Vedeti moramo, v kolikšni meri učenci to temo dejansko razumejo in obvladajo, pri tem pa upoštevati tudi morebitne vplive učbenikov.

1.2 CILJI IN NAMEN RAZISKAVE TER HIPOTEZE

Cilj raziskave je bil ugotoviti, kakšno znanje o evoluciji človeka imajo osnovnošolci v 8. in 9.

razredu ter srednješolci v 1. letniku gimnazije v Ljubljani. Zanimalo nas je, ali so doseţeni učni cilji, ki jih predpisuje učni načrt za biologijo v osnovni šoli (Učni načrt za biologijo, 2011), ter ali je znanje učencev povezano z njihovim spolom in starostjo. Cilj je tudi ugotoviti, kako evolucijo človeka obravnavajo različni učbeniki. Zanimalo nas je tudi, ali jih evolucija človeka zanima, saj je vedoţeljnost učinkovita motivacija. S poukom, ki je prilagojen starostni stopnji in zanimanju učencev, jim je moţno temo pribliţati in tudi doseči boljše znanje. Na temelju rezultatov naše raziskave smo nato pripravili dva primera učne ure z nekaj zamislimi, kako preveriti napačne predstave učencev glede evolucije človeka in kako te predstave popraviti. Ena učna priprava pa je medpredmetna, zdruţuje biologijo, geografijo in zgodovino, torej vse tri predmete, pri katerih je obravnavana evolucija človeka.

HIPOTEZE:

1. Osnovnošolci in srednješolci imajo zadovoljivo znanje o evoluciji človeka, to pomeni vsaj 60 % uspešnost na testu znanja o evoluciji človeka.

2. Srednješolci imajo več znanja o evoluciji človeka kot osnovnošolci.

3. Učenci in dijaki ţelijo, da bi pri pouku izvedeli več o evoluciji človeka.

4. Med dekleti in dečki ni razlik v znanju o evoluciji človeka, niti ni razlik pri zanimanju za evolucijo človeka.

5. V sodelovanju pri odgovarjanju na spletni vprašalnik glede na spol ni bistvenih razlik.

2 TEORETIČNA IZHODIŠČA

2.1 UČNI NAČRTI IN KATALOGI ZNANJ V POVEZAVI Z EVOLUCIJO ČLOVEKA

Biologija ima po programu osnovne šole v 8. razredu 52 ur, v 9. razredu pa 64 ur, skupaj 116 ur. V 8. razredu je poudarek na zgradbi in delovanju človeka, v 9. razredu pa pri biologiji prvič obravnavajo evolucijo človeka, toda za evolucijo človeka je v učnem načrtu osnovne šole pri biologiji samo en operativni učni cilj, in sicer: ''učenci znajo razloţiti izvor primatov in človeka ter sorodnost človeka z drugimi primati'' (Učni načrt za biologijo, 2011, str. 17).

Ta cilj se povezuje tudi s predmetoma geografija in zgodovina, zato smo v magistrski nalogi analizirali učne načrte in učbenike za biologijo, naravoslovje, naravoslovje in tehniko, zgodovino in geografijo ter to povezali z znanjem učencev o evoluciji človeka.

2.1.1 UČNI NAČRTI ZA OSNOVNO ŠOLO 2.1.1.1 UČNI NAČRT ZA SPOZNAVANJE OKOLJA

Spoznavanje okolja je predmet v 1. (105 ur), v 2. (105 ur) in v 3. (105 ur) razredu osnovne šole. V okviru predmeta učenci spoznajo svet in prepletenost procesov v naravnem in druţbenem okolju. Tematski sklopi učnega načrta so povezani tudi z biologijo, na primer

(13)

3

sklop ŢIVA BITJA in sklop ČLOVEK. V okviru teh tem učenci spoznajo različna ţiva bitja, njihovo povezanost in delovanje, spoznajo tudi, kaj ljudje potrebujemo za svoje ţivljenje. V sklopu o človeku se učenci naučijo predvsem, kako deluje človeško telo. V okviru predmeta spoznavanje okolja se nekaj naučijo o delovanju in ţivljenju človeka kot vrste, vendar se še ne pogovarjajo o razvoju in evoluciji človeka skozi zgodovino Zemlje (Učni načrt za spoznavanje okolja, 2011).

2.1.1.2 UČNI NAČRT ZA NARAVOSLOVJE IN TEHNIKO

Predmet naravoslovje in tehnika imajo učenci v 4. in 5. razredu, v vsakem razredu obsega po 105 ur, skupaj 210 ur. Učenci nadgrajujejo znanje spoznavanje okolja, pomemben je za spoznavanje naravoslovnega in tehničnega znanja, spretnosti in za razvoj stališč do obravnavane vsebine, učijo se tudi reševanja problemov in različnih situacij, s katerimi se srečajo v ţivljenju. Eno izmed področij predmeta v 4. razredu je ČLOVEK, pri katerem spoznavajo zgradbo in delovanje človeka po organskih sistemih, spoznajo pa tudi nekaj osnov evolucije.

Operativni učni cilji v 4. razredu - ČLOVEK IN ČLOVEŠKO TELO:

- prikazati, da je večja podobnost med sorodniki kot med nesorodniki,

- ugotoviti skupne značilnosti ljudi ter dedno pogojene razlike, po katerih se razlikujejo skupine in posamezniki,

- pojasniti, kako ljudje razlagajo različnosti.

Operativni cilji v 4. razredu: RAST IN TELO:

- razloţiti, da se ţiva bitja spreminjajo zaradi rasti in razvoja, - utemeljiti, da so lastnosti ţivih bitij odvisne od dednosti in okolja,

- ugotoviti, da so ţiva bitja prilagojena na okolje, v katerem ţivijo, in da se do določene mere prilagajajo spremembam v okolju,

- prikazati, da je bilo nekoč na Zemlji ţivljenje drugačno od današnjega.

Učenci v 4. razredu osnovne šole tako prvič slišijo nekaj o razvoju ţivih bitij, njihovem razvrščanju, delovanju človeškega telesa, prilagajanju in evoluciji, ne obravnavajo pa še razvoja naše vrste (Učni načrt za naravoslovje in tehniko, 2011).

2.1.1.3 UČNI NAČRT ZA NARAVOSLOVJE

Naravoslovje je predmet, ki poteka v 6. (70 ur) in 7. (105 ur) razredu osnovne šole. Pri pouku naravoslovja učenci spoznavajo naravoslovne pojme in zakonitosti ter razvijajo razumevanje in stališča do njih. Naravoslovje govori o ţivi in neţivi naravi in njuni povezanosti, tako učenci oblikujejo stališča do sebe, drugih ţivih bitij, narave in okolja. Naravoslovje zdruţuje kemijske, fizikalne in biološke vsebine. Biološke vsebine so povezane z sklopom ŢIVA NARAVA. Pri obravnavanju tega vsebinskega sklopa se učenci učijo o celici, različnih procesih v ţivih bitjih (fotosinteza, celično dihanje, razkrajanje), zgradbi in delovanju rastlin in ţivali, razmnoţevanju, rasti in razvoju rastlin ter ţivali, njihovem razvrščanju, o ekosistemih in podobno. Pri tem se v 6. razredu osredotočijo predvsem na rastline, v 7.

(14)

4

razredu pa na ţivali. Evolucije in evolucije človeka pri tem predmetu še ne obravnavajo izrecno (Učni načrt za naravoslovje, 2011).

2.1.1.4 UČNI NAČRT ZA BIOLOGIJO

Pouk biologija poteka v 8. in 9. razredu osnovne šole. V 8. razredu obravnavajo zgradbo in delovanje človeka, kar predstavlja večino ur biologije v tem šolskem letu. Učenci spoznavajo organske sisteme človeka, pri čemer poglobijo znanje o njihovem delovanju iz 4. razreda.

Učenci se z evolucijo in tudi evolucijo človeka pri naravoslovnih predmetih srečajo šele v 9.

razredu. Evoluciji je v učnem načrtu namenjenih 18 učnih ciljev, poleg tega je povezava z evolucijo tudi v poglavjih o dedovanju, biotski pestrosti ter razvrščanju organizmov.

Operativni učni cilji v učnem načrtu za biologijo 9. razred pri temi evolucija so (Učni načrt za biologijo, 2011, str. 16-17):

- razumeti, da je evolucija ena od temeljnih značilnosti ţivljenja,

- spoznati, da so genetska variabilnost in okoljski dejavniki vzrok za evolucijo in raznovrstnost organizmov,

- spoznati, da naključne mutacije v molekuli DNA različnih osebkov povzročajo variabilnost določenih lastnosti v populaciji,

- spoznati, da zaradi mutacij nekateri osebki pridobijo lastnosti (alele), ki njim in njihovim potomcem omogočajo prednost pri preţivetju in razmnoţevanju v določenem okolju (naravni izbor), ter da so tako nastale populacije bolje prilagojene na določeno okolje,

- spoznati, da je evolucija postopen proces, pri katerem nove kompleksne lastnosti organizma nastajajo skozi mnoge generacije; mutacije so naključne v smislu, da niso usmerjene v izboljšanje organizma, naravni izbor ni naključen,

- spoznati, da so populacije z majhno genetsko variabilnostjo bolj izpostavljene izumrtju,

- razumeti, da so fosili izkazi o tem, kako so se skozi evolucijsko zgodovino spreminjale oblike ţivljenja in okoljske razmere,

- spoznati, da dokazi na osnovi plasti sedimentnih kamnin in različne metode datiranja kaţejo, da je Zemlja stara pribliţno 4,6 milijarde let in da obstaja ţivljenje na Zemlji ţe več kot tri milijarde let,

- spoznati nekatere hipoteze o nastanku ţivljenja, ki nam omogočajo razlago nastanka vsega ţivega po povsem naravni poti in razumeti pomen vode za ţivljenje,

- spoznati, da prvotno Zemljino ozračje ni vsebovalo kisika, tedaj ni bilo ozonske plasti in prvotno ţivljenje je bilo anaerobno,

- spoznati, da so fotosintetske cianobakterije začele proizvajati kisik kot stranski produkt fotosinteze, kar je povzročilo izumrtje mnogih anaerobnih vrst bakterij in omogočilo razvoj aerobnih organizmov,

(15)

5

- spoznati, da imajo tudi zelo počasni geološki procesi velike učinke skozi dolga časovna obdobja, npr. spremembe v poloţaju celin, fosilni dokazi za obstoj Pangee, kar lahko privede do razvoja širših skupin organizmov, kot so npr. vrečarji v Avstraliji,

- spoznati izkaze za to, da so se vrste v svoji evolucijski zgodovini spreminjale (to dokazujejo fosili, lahko tudi embriologija, zakrneli organi idr.), tako z evolucijo vrste nastajajo in izumirajo,

- spoznati primer evolucije rezistence bakterij na antibiotike ali ţuţelk na insekticide, - spoznati, da so evolucijo ţivljenja na Zemlji močno usmerjale tudi globalne katastrofe

kot veliki vulkanski izbruhi, trki asteroidov, globalne spremembe podnebja …,

- spoznati, da ima vsaka vrsta omejeno sposobnost prilagajanja na spremembe okolja, in da vrsta izumre, če se okolje nenadno preveč spremeni,

- spoznati pomen geografske izolacije za evolucijo, npr. na primeru Darwinovih ščinkavcev,

- znati razloţiti izvor primatov in človeka ter sorodnost človeka z drugimi primati.

Zadnji učni cilj pri evoluciji je edini, ki se v celotnem učnem načrtu za biologijo in pri katerem koli naravoslovnem predmetu povezuje z razvojem človeka.

Evolucija povezuje dedovanje, zgradbo in okolje ţivih bitij. Obravnavanje evolucije je povezano tudi z geografijo in zgodovino (slika 2).

Slika 1: Medpredmetne povezave v učnem načrtu za biologijo v osnovni šoli (Učni načrt za biologijo, 2011, str. 40)

Iz tabele 1, ki je povzeta iz učnega načrta (Učni načrt za biologijo, 2011), lahko vidimo, da je pri temi evolucija medpredmetna povezava med biologijo, geografijo in zgodovino, saj vsi ti predmeti obravnavajo evolucijo človeka, nekateri v manjši in drugi v večji meri. V učnem načrtu za biologijo priporočajo naravoslovne projektne dneve, kjer učenci lahko usvojijo

(16)

6

znanje in razumevanje s povezovanjem konceptov različnih predmetov, torej z medpredmetnimi povezavami področij, v katere se lahko poglobijo.

Tabela 1: Medpredmetne povezave z biologijo (Učni načrt za biologijo, 2011)

PREDMET VSEBINSKI SKLOP, POVEZAN Z BIOLOGIJO kemija in fizika vsi sklopi

geografija evolucija, biotska pestrost, biomi in biosfera, vpliv človeka na naravo in okolje

zgodovina evolucija, biologija in druţba, vpliv človeka na naravo in okolje

2.1.1.5 UČNI NAČRT ZA GEOGRAFIJO

Učenci geografske teme v osnovni šoli spoznavajo v 6., 7., 8. in 9. razredu, geografija obsega skupaj 221,5 ur. Učenci obravnavajo različne celine na Zemlji, njihove značilnosti in značilnosti ljudi, ki na določenih območjih prebivajo. V 8. razredu učenci med drugim obravnavajo tudi Afriko, eden od učnih ciljev, ki je povezan z evolucijo človeka, je operativni učni cilj: »znati našteti prispevke Afrike v svetovno zakladnico razvoja človeštva« (Učni načrt za geografijo, 2011, str. 14).

V učnem načrtu geografije je med medpredmetnimi povezavami poudarjeno tudi to, da ima geografija z biologijo skupno obravnavanje geoloških dob, fosilov in naravnih ekosistemov, kar je povezano tudi z razvojem človeške vrste. Pri geografiji poudarjajo tudi zibelke civilizacije, selitve ljudstev, različna ljudstva, poseljevanje celin, kar jo povezuje z zgodovino, vse to pa je hkrati povezano z našo temo o evoluciji človeka (Učni načrt za geografijo, 2011).

2.1.1.6 UČNI NAČRT ZA ZGODOVINO

Tudi z zgodovino se osnovnošolci prvič srečajo v 6. razredu, nato pa jo imajo vsa leta do konca osnovne šole, skupaj zgodovina obsega 239 ur. Pouk zgodovine spodbuja zanimanje za preteklost celotne človeške druţbe in nudi vpogled v različna zgodovinska obdobja civilizacije. Predmet zgodovina je precej povezan z razvojem človeka in to tudi podrobno obravnava. V 6. razredu učenci spoznavajo zgodovino na splošno in tudi večja zgodovinska obdobja. Med izbirnimi temami lahko obravnavajo različna človeška bivališča skozi različna zgodovinska obdobja, primerjajo načine prehranjevanja nekoč in danes in poizvejo o načinih ţivljenja človeka. Največji poudarek na evoluciji človeka pri zgodovini je v 7. razredu, obvezna tema je PRAZGODOVINSKI LJUDJE, ki ima različne vsebine, kot so: od ţivalskega prednika do homo sapiensa, ţivljenje v prazgodovini, lovsko-nabiralniški način ţivljenja, poljedelci in ţivinorejci se stalno naselijo, obdelovalci kovin omogočijo boljše orodje in oroţje itd. Učenci morajo v okviru te teme v 7.razredu usvojiti operativne učne cilje (Učni načrt za zgodovino, 2011, str. 9-10):

- opisati glavne značilnosti sodobnega mislečega človeka (homo sapiens), - pojasniti, kako so spremembe v okolju vplivale na razvoj človeka,

- opisati spremembe načina ţivljenja v posameznih obdobjih prazgodovine in pojasniti, zakaj so nastale,

(17)

7

- razloţiti pomen kopičenja izkušenj in znanja za izboljšanje ţivljenjskih razmer, - sklepati o glavnih kulturnih doseţkih prazgodovinskih ljudi.

Obvezna tema pri zgodovini je torej obravnava razvoja in evolucije človeka, čemur pri zgodovini v učnem načrtu namenijo izrecne cilje, in sicer drugače kot pri biologiji. Kot pomanjkljivost lahko vidimo zapis latinskega imena, ki ni zapisan poševno, ampak z malimi tiskanimi črkami, moralo pa bi pisati Homo sapiens. Pri zgodovini učitelji z učenci izbirajo tudi različne izbirne teme, dve izbirni temi v 7. razredu sta povezani s prazgodovino, in sicer Prazgodovina na slovenskem in Umetnost prazgodovinskih ljudi. V okviru izbirne teme PRAZGODOVINA NA SLOVENSKEM obravnavajo arheološka najdišča na Slovenskem, od spodmolov in jam ter od kolišč do gradišč.

Učenci 7. razredu doseţejo naslednje operativne učne cilje (Učni načrt za zgodovino, 2011, str. 10):

- opisati glavne arheološke najdbe iz različnih obdobij prazgodovine na tleh današnje Slovenije;

- na primerih sklepati o spremembah v načinih ţivljenja v posameznih obdobjih prazgodovine na tleh današnje Slovenije,

- razloţiti vpliv naravnih geografskih moţnosti in sosednjih kultur na uveljavljanje sprememb in izboljšav v načinih ţivljenja v posameznih obdobjih prazgodovine.

Pri izbirni temi se učenci poglobijo v način ţivljenja človečnjakov skozi različna obdobja v povezavi s slovensko drţavo in območjem, na katerem je naša drţava.

Pri drugi izbirni temi (UMETNOST PRAZGODOVINSKIH LJUDI) se učenci osredotočijo na tri vsebinske sklope: prizori iz ţivljenja na jamskih slikah, duhovni svet prazgodovinskega človeka v motiviki na kosteh in lončevini ter razdeljena druţba na prizorih situlske umetnosti.

Učenci doseţejo naslednje učne cilje (Učni načrt za zgodovino, 2011, str. 10):

- opisati glavne značilnosti prazgodovinske umetnosti na primerih jamskih slik,

- razloţiti okoliščine, ki so vplivale na duhovne predstave prazgodovinskih ljudi na primerih motivike na kosteh in lončevini;

- opisati ţivljenje prazgodovinskih ljudi na primerih situlske umetnosti.

Umetnost se je z jamskimi slikami začela ţe pred vrsto Homo sapiens, kar učenci v tem sklopu pri zgodovini tudi obravnavajo. Po pregledu učnih načrtov lahko trdimo, da se zgodovina ţivljenju človečnjakov posveti v večji meri kot biologija, ni pa nujno, da obravnava vsako vrsto človečnjakov posebej, ampak splošno evolucijo človeka. V poglavju 5.3 učnega načrta za zgodovino, ki navede medpredmetne povezave, ni zaslediti povezave z biologijo, ampak je napisana povezava z naravoslovnimi predmeti na splošno. Zapisana povezava z naravoslovjem je osredotočena na matematiko s štetjem let in z zgodovinskimi primeri (Učni načrt za zgodovino, 2011).

(18)

8

2.1.2 UČNI NAČRTI IN KATALOGI ZNANJ ZA BIOLOGIJO V SREDNJI ŠOLI Učni načrt za klasično in strokovno gimnazijo se razlikuje od načrta za splošno gimnazijo.

Dijaki, ki so sodelovali v naši raziskavi, obiskujejo splošno gimnazijo, kljub temu pa smo analizirali in pregledali oba učna načrta.

2.1.2.1 UČNI NAČRT ZA BIOLOGIJO V SPLOŠNI GIMNAZIJI

Obvezni del predmeta biologija ima 210 ur, izbirni del 35/70/105 ur in maturitetni del 105+35 ur. Biologija v gimnaziji je nadgradnja biologije v osnovni šoli. Obvezni program obravnava tudi evolucijo (slika 3).

Slika 2: Teme v srednji šoli iz kataloga znanja (Katalog znanja za biologijo v splošni gimnaziji, 2008, str. 12)

Za evolucijo je v obveznem programu predvidenih 25 ur, cilj, ki je povezan z evolucijo človeka, je naslednji (Katalog znanja za biologijo v splošni gimnaziji, 2008, str. 21):

- spoznati mejnike v evoluciji človeške vrste (Australopithecus afarensis, Homo erectus, Homo sapiens, razširjenja iz Afrike).

(19)

9

Pri maturitetnem programu, ki se ga ne udeleţijo vsi dijaki, evolucijo obravnavajo povezano z ekologijo in biotsko pestrostjo, čemur je namenjenih je 30 ur. Učni cilji o evoluciji človeka, ki jih morajo doseči, so (Katalog znanja za biologijo v splošni gimnaziji, 2008, str. 49-50):

- vedeti na podlagi sodobnih odkritij, da je evolucija človeka droben del skupne evolucijske zgodovine ţivljenja na Zemlji, podvrţena enakim zakonitostim in vzorcem,

- razumeti evolucijo človeka v smislu skupnega prednika, divergence različnih vrst hominidov in izumrtja vseh razen ene od teh vrst,

- razumeti pomen razvoja večjih moţganov za evolucijsko uspešnost človeka, - razumeti pomen kulturne evolucije za razvoj človeka in vlogo človeka kot

usmerjevalca umetne selekcije (gojene rastline, udomačene ţivali),

- spoznati moţne vplive sodobnega načina ţivljenja na biotsko evolucijo človeka (npr.

biomedicinski pripomočki, kontrola in zdravljenje bolezni, kontracepcija, razmnoţevanje z biomedicinsko pomočjo, genska manipulacija, zmanjšanje izolacije populacij zaradi procesov globalizacije, tehnološko zviševanje nosilnosti okolja, pomen kulturnih vplivov pri izbiri partnerja.

Iz navedenih učnih ciljev lahko opazimo, da je v gimnaziji poudarek tudi na tem, da evolucija človeka še vedno poteka in kako človek sam vpliva na to. Tudi v splošni gimnaziji je biologija povezana z geografijo in zgodovino pri temi o evoluciji (Katalog znanja za biologijo v splošni gimnaziji, 2008).

2.1.2.2 UČNI NAČRT ZA BIOLOGIJO V KLASIČNI IN STROKOVNI GIMNAZIJI

Predmet biologija je v programu klasične in strokovne gimnazije sestavljen iz obveznega predmeta (140/175/280 ur), izbirnega predmeta (35/70/140/175/210 ur) in maturitetnega predmeta (150+35 ur). Evoluciji je tudi na teh gimnazijah namenjenih 25 ur, pri maturitetnem programu pa v okviru teme ekologija, biodiverziteta in evolucija obsega 70 ur. Obvezni program (140 ur) zajema 15 ur evolucije, dodatni program (70 ur) pa obsega 10 ur evolucije. Cilji, ki so zapisani v učnem načrtu, so enaki kot pri splošni gimnaziji, vendar so za obvezni program obarvani belo in za dodatni program obarvani sivo, tudi edini cilj, povezan z evolucijo človeka (spoznati mejnike v evoluciji človeške vrste (Australopithecus afarensis, Homo erectus, Homo sapiens, razširjenja iz Afrike), je obarvan sivo, to pa pomeni, da ga obravnavajo v dodatnem programu. Evolucijo človeka torej pri pouku biologije obravnavajo samo v okviru dodatnega in maturitetnega programa. Drugi učni cilji so pri maturitetnem programu enaki, kot so zapisani pri splošni gimnaziji (Učni načrt za klasično in strokovno gimnazijo, 2008).

2.1.2.3 KATALOG ZNANJA ZA SREDNJE STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE IN POKLICNO- TEHNIŠKO IZOBRAŽEVANJE

Srednješolci obravnavajo biologijo kot obvezni program (68/105/140/170 ur), dodatek (105,140/170 ur) in v okviru 10 izbirnih modulov (6 po 34 ur in 4 po 68 ur). Predmet biologije je v srednjih strokovnih in poklicno-tehniških šolah manj obseţen kot v

(20)

10

gimnazijah. V okviru dodatnih in izbirnih modulov sta tudi temi, ki sta povezani z evolucijo in človekom: biologija človeka (68 ur) in genetika in evolucija (68 ur).

Pri obveznem delu srednješolci evolucije ne obravnavajo. Izbirni modul BIOLOGIJA ČLOVEKA pa se posveti evoluciji človeka z naslednjimi učnimi cilji (Katalog znanja za biologijo na srednje strokovnem izobraţevanju in poklicno-tehniškem izobraţevanju, 2007, str. 32):

- razumeti izvor in razvoj prvakov in izvor brezrepih opic in človečnjakov,

- poznati znake učlovečenja in razumeti vplive okolja na razvoj človeka in kulture, - razumeti vlogo razvoja moţganov za uspešnost modernega mislečega človeka ter

sklepati na pomen učenja, znanja ter socialnih odnosov.

Našteti so primeri dejavnosti:

- -ogled muzejske postavitve na temo evolucije človeka, - -projektno delo: evropske najdbe- sledi naših prednikov

- -projektno delo: vplivi na načine ţivljenja človeka v njegovemu razvoju do sodobnega mislečega človeka.

Učni načrt določi, kaj naj bi srednješolci pri izbirnem modulu obravnavali, in predvidi tudi dejavnosti, s katerimi si lahko pomagajo tudi učitelji osnovnih in srednjih šol.

V okviru izbirnega modula GENETIKA IN EVOLUCIJA se srednješolci naučijo osnove evolucije ter poglobijo program osnovne šole, ni pa tu nobenega učnega cilja, ki bi bil povezan neposredno z evolucijo človeka.

V tabeli 2 so zbrani predmeti, ki so povezani z evolucijo človeka, in učni cilji, ki so zapisani v učnem načrtu teh predmetov.

Tabela 2: Učni cilji, povezani z evolucijo človeka pri predmetih v osnovni in srednjih šolah

PREDMET IN RAZRED

CILJI TEME

SPOZNAVANJE OKOLJA (1.,2.,3.) /

ŢIVA BITJA, ČLOVEK

(človeško telo) NARAVOSLOVJE

IN TEHNIKA (4.,5.)

-prikazati, da je večja podobnost med sorodniki kot med nesorodniki

-ugotoviti skupne značilnosti ljudi ter dedno pogojene razlike, po katerih se razlikujejo skupine in posamezniki,

-pojasniti, kako ljudje razlagajo različnost, -razloţiti, da se ţiva bitja spreminjajo zaradi rasti in razvoja,

-utemeljiti, da so lastnosti ţivih bitij odvisne od dednosti in okolja,

EVOLUCIJA (sorodnost, značilnosti ljudi, dedovanje, razvoj ţivih bitij, vpliv okolja, prilagajanje na okolje, zgodovina Zemlje)

(21)

11

-ugotoviti, da so ţiva bitja prilagojena na okolje, v katerem ţivijo, in da se do določene mere lahko prilagajajo spremembam v okolju, -prikazati, da je bilo nekoč na Zemlji ţivljenje drugačno od današnjega.

NARAVOSLOVJE (6., 7.)

/ ŢIVA NARAVA

BIOLOGIJA (8.,9.) -razumeti, da je evolucija ena od temeljnih značilnosti ţivljenja,

-spoznati, da so genetska variabilnost in okoljski dejavniki vzrok za evolucijo in raznovrstnost organizmov,

-spoznati, da naključne mutacije v molekuli DNA različnih osebkov povzročajo variabilnost določene lastnosti v populaciji,

-spoznati, da zaradi mutacij nekateri osebki pridobijo lastnosti (alele), ki njim in njihovim potomcem omogočajo prednost pri preţivetju in razmnoţevanju v določenem okolju (naravni izbor), ter da so tako nastale populacije bolje prilagojene na določeno okolje,

-spoznati, da je evolucija postopen proces, v katerem nove kompleksne lastnosti organizma nastajajo skozi mnoge generacije, mutacije so naključne v smislu, da niso usmerjene v izboljšanje organizma; naravni izbor ni naključen,

-spoznati, da so populacije z majhno genetsko variabilnostjo bolj izpostavljene izumrtju, -razumeti, da so fosili izkazi o tem, kako so se skozi evolucijsko zgodovino spreminjale oblike ţivljenja in okoljske razmere,

-spoznati, da dokazi na osnovi plasti sedimentnih kamnin in različne metode datiranja kaţejo, da je Zemlja stara pribliţno 4,6 milijarde let in da obstaja ţivljenje na Zemlji ţe več kot tri milijarde let,

-spoznati nekatere hipoteze o nastanku ţivljenja, ki nam omogočajo razlago nastanka ţivega po povsem naravni poti in razumeti pomen vode za ţivljenje,

-spoznati, da prvotno Zemljino ozračje ni vsebovalo kisika, da tedaj ni bilo ozonske plasti,

EVOLUCIJA

povezano z genetiko, mutacijami, populacijami, lastnostmi okolja, procesi, izumiranjem vrst, fosili, zgodovino Zemlje, nastankom ţivljenja, ozračjem v preteklosti, globalnimi katastrofami

IZVOR PRIMATOV IN

ČLOVEKA

(22)

12

in da je bilo prvotno ţivljenje anaerobno,

-spoznati, da so fotosintetske cianobakterije začele proizvajati kisik kot stranski produkt fotosinteze, kar je povzročilo izumrtje mnogih anaerobnih vrst bakterij in omogočilo razvoj aerobnih organizmov,

-spoznati, da imajo tudi zelo počasni geološki procesi velike učinke skozi dolga časovna obdobja, npr. spremembe v poloţaju celin, fosilni dokazi za obstoj Pangee, kar lahko privede do razvoja širših skupin organizmov, npr. vrečarji v Avstraliji,

-spoznati izkaze za to, da so se vrste v svoji evolucijski zgodovini spreminjale, to pa dokazujejo fosili, lahko tudi embriologija, zakrneli organi idr., in da z evolucijo vrste nastajajo in izumirajo,

-spoznati primer evolucije rezistence bakterij na antibiotike ali ţuţelk na insekticide,

-spoznati, da so evolucijo ţivljenja na Zemlji močno usmerjale tudi globalne katastrofe kot veliki vulkanski izbruhi, trki asteroidov, globalne spremembe podnebja …,

-spoznati, da ima vsaka vrsta omejeno sposobnost prilagajanja na spremembe okolja in da vrsta izumre, če se okolje nenadno preveč spremeni,

-spoznati pomen geografske izolacije za evolucijo, npr. na primeru Darwinovih ščinkavcev,

-znati razloţiti izvor primatov in človeka ter sorodnost človeka z drugimi primati.

BIOLOGIJA V GIMNAZIJI (različno)

-spoznati mejnike v evoluciji človeške vrste (Australopithecus afarensis, Homo erectus, Homo sapiens, razširjenja iz Afrike)

-vedeti na podlagi sodobnih odkritij, da je evolucija človeka droben del skupne evolucijske zgodovine ţivljenja na Zemlji, podvrţena enakim zakonitostim in vzorcem, -razumeti evolucijo človeka v smislu skupnega prednika, divergence različnih vrst hominidov in izumrtja vseh razen ene izmed teh vrst, -razumeti pomen razvoja večjih moţganov za evolucijsko uspešnost človeka;

EVOLUCIJA ČLOVEKA različni človečnjaki in njihove značilnosti, pomen evolucije človeka, skupni prednik, pomen razvoja velikih moţganov, pomen kulture, sodobnost in evolucija

(23)

13

-razumeti pomen kulturne evolucije za razvoj človeka in vlogo človeka kot usmerjevalca umetne selekcije (gojene rastlin, udomačene ţivali),

-spoznati moţne vplive sodobnega načina ţivljenja na biotsko evolucijo človeka, npr.

biomedicinski pripomočki, kontrola in zdravljenje bolezni, kontracepcija, razmnoţevanje z biomedicinsko pomočjo, genska manipulacija, zmanjšanje izolacije populacij zaradi procesov globalizacije, tehnološko zviševanje nosilnosti okolja, pomen kulturnih vplivov pri izbiri partnerja.

BIOLOGIJA V SREDNJIH

ŠOLAH (različno)

-razumeti izvor in razvoj prvakov in izvor brezrepih opic in človečnjakov;

-poznati znake učlovečenja in razumeti vplive okolja na razvoj človeka in kulture;

-razumeti vlogo razvoja moţganov za uspešnost modernega mislečega človeka ter sklepati na pomen učenja, znanja ter socialnih odnosov.

BIOLOGIJA ČLOVEKA izvor in razvoj prvakov, učlovečenje, vpliv okolja na razvoj človeka, vloga razvoja moţganov, pomen učenja

GEOGRAFIJA (6.,7.,8.,9.)

-znati našteti prispevke Afrike v svetovno zakladnico razvoja človeštva

ČLOVEŠTVO AFRIKE

razvoj človeštva v povezavi s celino Afriko

ZGODOVINA (6.,7.,8.,9.)

-opisati glavne značilnosti sodobnega mislečega človeka (homo sapiens),

-pojasniti, kako so spremembe v okolju vplivale na razvoj človeka;

-opisati spremembe načina ţivljenja v posameznih obdobjih prazgodovine in pojasniti, zakaj so nastale,

-razloţiti pomen kopičenja izkušenj in znanja za izboljšanje ţivljenjskih razmer,

-sklepati o glavnih kulturnih doseţkih prazgodovinskih ljudi.

-opisati glavne arheološke najdbe iz različnih obdobij prazgodovine na tleh današnje Slovenije,

-sklepati na primerih o spremembah v načinih ţivljenja v posameznih obdobjih prazgodovine na tleh današnje Slovenije,

-razloţiti vpliv naravnih geografskih moţnosti in sosednjih kultur na uveljavljanje sprememb in izboljšav v načinih ţivljenja v posameznih

PRAZGODOVINSKI LJUDJE značilnosti mislečega človeka, spremembe okolja, način ţivljenja, izkušnje in znanje, arheološke najdbe v Sloveniji, spremembe načina ţivljenja v posameznih obdobjih, motivika na kosteh in lončevini, umetnost

(24)

14 obdobjih prazgodovine,

-opisati glavne značilnosti prazgodovinske umetnosti na primerih jamskih slik,

-razloţiti okoliščine, ki so vplivale na duhovne predstave prazgodovinskih ljudi na primerih motivike na kosteh in lončevini;

-opisati na primerih situlske umetnosti ţivljenje prazgodovinskih ljudi.

2.2 UGOTOVITVE ŢE OPRAVLJENIH RAZISKAV O ZNANJU EVOLUCIJE ČLOVEKA

V Sloveniji je bilo o razumevanju evolucije človeka med učenci v zadnjih letih opravljenih več raziskav. V svojem diplomskem delu je Povšič (2012) ugotovil, da je znanje učencev slabo, saj je bil splošni doseţek le 58 %. Zanimiva ugotovitev pa je bila tudi, da so učenci večinoma (81 %) odgovorili, da so znanje o neandertalcu usvojili pri predmetu zgodovina, samo 27 % jih je menilo, da so to znanje pridobili pri biologiji (Povšič, 2012).

Tudi leta 1995 so v raziskavi TIMSS ugotovili, da učenci evolucije ne razumejo dovolj dobro.

V raziskavi je sodelovalo 371 učencev sedmega razreda in 344 učencev osmega razreda v Sloveniji. Le 41 % učencev sedmega razreda in 52 % učencev osmega razreda je odgovorilo, da se je človek razvil pozno v zgodovini Zemlje. Večina učencev pa je menila, da so se zadnje razvile ţuţelke (Bajd, 2012).

Med raziskavami o evoluciji človeka, opravljenimi v Sloveniji, so preverjali znanje osnovnošolcev in srednješolcev. Med osnovnošolci v ljubljanski regiji je bil doseţek 66,6 % (Lončar, 2016). Na Dolenjskem je bil doseţek nekoliko niţji, in sicer 62,1 % (Gešman, 2016), še niţjega 60 % pa so dosegli učenci na Štajerskem (Brezovšček, 2016).Vse raziskave so bile opravljene v prvih mesecih šolskega leta, zato pred tem učenci evolucije človeka še niso obravnavali, saj jo najpogosteje obravnavajo proti koncu šolskega leta v 9. razredu (Učni načrt za biologijo, 2011). To tudi pomeni, da so učenci svoje napačne predstave o tej temi prevzeli iz različnih virov (npr. druţine, vere, medijev, vrstnikov).V raziskavah v ljubljanskih srednjih šolah so dijaki v programih tehniške gimnazije, ţivilsko-prehranskega tehnika in veterinarskega tehnika, pokazali nekoliko večjo uspešnost 68,4 % (Mitevski, 2016).

Raziskava, ki jo je opravila ena od študentk s 1400 študenti Univerze Drew v ZDA (Varlese, 2007), je pokazala, da teorije evolucije večina ne ţeli sprejeti v celoti. Pri tem so ključna njihova predhodna prepričanja o evoluciji, pa tudi prepričanja njihovih učiteljev. V svojo raziskavo je avtorica vključila tudi 17 študentov, ki jih je spraševala po njihovih čustvih v zvezi z evolucijo, hkrati so bili vključeni tudi profesorji. Trije študenti so se uvrščali med kreacioniste. Religiozni miti niso znanstveno dokazani in jih zato ne moremo poučevati kot alternativo evolucijski teoriji. Raziskava leta 2000 (Alters in Nelson, 2002, v Varlese, 2007) je ugotovila, da 45 % prebivalcev ZDA verjame, da je bog ustvaril človeka, 80 % pa jih meni, da so o evoluciji dobro ozaveščeni. Zastavlja se torej vprašanje, ali je poučevanje v učilnicah premalo učinkovito. V raziskavi Nacionalnega znanstvenega odbora (Alters in Nelson, 2002,

(25)

15

v Varlese, 2007) jih je 35 % odgovorilo, da so zgodnji ljudje sobivali z dinozavri, 42 % jih ni verjelo, da so se ljudje razvili iz predhodnih vrst ţivali. Tudi nekaterim učiteljem biologije se poučevanje evolucije zdi zelo naporno, ker menijo, da spiritualni pogled na ţivljenje in znanstvena prepričanja niso kompatibilni. Avtorica meni, da imajo študentje antropologije najboljše razumevanje procesov evolucije in jo razumejo kot teorijo v znanstvenem smislu, ki je bila torej večkrat preizkušena in dokazana. Nihče od študentov v raziskavi ni zanikal pomembnosti poučevanja evolucije, tudi tisti, ki so zastopali kreacionizem, so menili, da je to učence treba poučevati. Eden izmed učiteljev je poudaril, da postajajo dokazi za evolucijo čedalje pogostejši in zanesljivejši, zato je evolucijo teţko zanikati (Varlese, 2007).

Avtorji raziskave o študentskem znanju genetike, evolucije, človeške evolucije in biološke znanosti so raziskovali tudi mnenje o evoluciji ter naredili primerjavo med češkimi, slovaškimi, slovenskimi in turškimi študenti (Šorgo in drugi, 2014). Pri tem je treba poudariti izreden pomen predznanja vključenih študetnov in predsodkov, ki jih imajo v povezavi s to tematiko. S svojo raziskavo so avtorji skušali vplivati na razvoj poučevanja in strategij v povezavi s teorijo evolucije in pomagati tudi učiteljem naravoslovnih predmetov pri obravnavi te teme. Avtorji so v raziskavo vključili 994 študentov prvega letnika iz omenjenih drţav in predlagali izboljšanje učnih praks, učnih načrtov in priporočil glede evolucije na splošno. Evolucija je osrednja biološka teorija, ki povezuje druge teme v biologiji, če pa učenci nimajo ustreznega razumevanja evolucijskih konceptov, tedaj biologije na splošno ne razumejo dovolj. Evolucijsko poučevanje je zelo odvisno od pogleda in znanja učiteljev.

Darwinova evolucijska teorija je ena izmed najbolj teţkih tem, pri katerih se lahko pojavijo tudi konflikti zaradi verskih prepričanj. Večkrat se pri poučevanju evolucije pri učiteljih pojavlja tudi pomanjkanje zanimanja in truda, to pa vodi pri učencih do oblikovanja napačnih predstav in do pozabljanja zaradi teţkih in številnih informacij. Drugi problem, ki se lahko pojavi, je zavračanje Darwinove evolucijske teorije, zato morajo biti učitelji sposobni prepoznavati razlike med znanstvenimi in neznanstvenimi razlagami, biti dobro pripravljeni in opremljeni z dejstvi in dokazi, kot so na primer obseg moţganov različnih človečnjakov, izkopanine, anatomska dejstva, nenehno prilagajanje v naravi. Predvsem pa morajo biti dobro pripravljeni na kakovostno delo z učenci, na morebitne konflikte, dvome, različne poglede in vprašanja, ki se lahko pri obravnavi snovi pojavijo. V Sloveniji so izvedli študijo (Šorgo in drugi, 2014), v kateri je sodelovalo 27,3 % slovenskih študentov. Z izjavo, da se imajo za religiozno osebo, so študenti izrazili svojo religioznost, kar so v raziskavi lahko povezali z njihovim pogledom na evolucijo. Ugotovili so, da religiozna prepričanja vplivajo na učenje evolucije, vendar pa religioznost ne pomeni nujno zavračanja evolucije. Študenti bi si ţeleli izvedeti več o evoluciji, slovenski študenti so nad temo zelo navdušeni, a niso čisto zadovoljni s tem, kar o tej tematiki izvejo pri pouku. Znanje o človeški evoluciji so učenci označili kot osnovno znanje, ki bi ga moral imeti vsak posameznik. Rezultati znanja o človeški evoluciji so se izkazali za boljše kot znanje o evoluciji na splošno. Slovenski študenti so dosegli povprečno nekaj več kot 50 % glede znanja o razvoju človeka, toda le 33,9 % jih je vedelo, da ljudje nismo neposredni potomci danes ţivečih opic. 70 % jih je bilo prepričanih, da ljudje in dinozavri nikoli niso ţiveli istočasno. Na znanje o evoluciji človeka vplivajo dejavniki, kot so kakovost poučevanja, verouk, druţina, tiskani in drugi mediji, zanimanje za temo in drugi.

Človeška evolucija bi morala biti bolj poudarjena tudi v povezavi z anatomskimi dejstvi.

(26)

16

Pomembno je predstaviti razvoj na časovnem traku ter pojasniti, da določene luknje v času in razlike med najdbami pomenijo pomanjkanje fosilov in tudi še neraziskane komponente (Šorgo in drugi, 2014).

V raziskavi o vrsti Homo sapiens in njeni raznolikosti, ki je bila izvedena v italijanskem Rimu (Rufo in drugi, 2013), je sodelovalo 1108 dijakov. Rezultati so pokazali dobro znanje in dobro sprejemanje evolucijske teorije. Z rezultati so skušali avtorji učiteljem predstaviti uporabna priporočila za izpeljavo teme o raznolikosti. Leta 2004 je italijanski minister za izobraţevanje predlagal zakonodajni odlok za odpravo poučevanja evolucije človeka v srednji šoli.

Znanstveniki so se temu uprli in zahtevali ponovno uvedbo poučevanja evolucije. V učnih načrtih za osnovno šolo pa imajo v Italiji smernice za poučevanje evolucije človeka navedene na zelo splošen način. Avtorji so analizirali učbenike in ugotovili, da je evolucija v njih obdelana zelo različno poglobljeno in široko. Z vprašanjem, ali je človek rezultat evolucije, se je 97,2 % vprašanih strinjalo. Pomen fosilnih ostankov je poznalo 94,2 % vključenih v raziskavo. Večina (95 %) je vedela tudi, da se je naša vrsta selila iz Afrike na druga območja, glede tega, kdaj se je naša vrsta razvila, pa so bila zelo raznolika mnenja. Med napačnimi predstavami je bilo kar 53,5 % odgovorov povezanih s kronologijo Homo sapiensa, saj je, na primer, 14,1 % vprašanih menilo, da se je vrsta razvila pred 6000 leti. Priporočila, ki so jih avtorji izpostavili glede poučevanja evolucije človeka, so: povečanje števila učnih ur za različne dejavnosti v zvezi s to tematiko, na primer za laboratorijske aktivnosti; izpostavljanje človeške biološke raznolikosti, kar bi lahko pomagalo tudi pri preprečevanju rasizma;

povezovanje učiteljev naravoslovnih in humanističnih predmetov, ki temo obravnavajo.

Pomembno bi bilo tudi dodelati in spremeniti učbenike, da bi vsebovali več evolucije človeka in njegove biološke raznolikosti (Rufo in drugi, 2013).

2.3 TEŢAVE PRI POUČEVANJU IN RAZUMEVANJU EVOLUCIJE ČLOVEKA

Darwin je v knjigi Izvor človeka pisal o skupnem predniku človeka in predniku drugih človeku podobnih opic, kar so dolgo razumeli narobe in si predstavljali, da se je človek razvil neposredno oziroma linearno iz človeku podobnih opic, ki ţivijo še danes. Zavedati se moramo, da je v Darwinovem času prevladovalo mnenje, da naj bi Zemljo in ţivljenje ustvaril Bog, zato tudi niso sprejemali Darwinovega razmišljanja o spreminjanju ţivali in rastlin skozi geološke dobe. To je bilo nesprejemljivo tudi, ker v njegovem času genetika še ni bila razvita.

Čeprav sta z Mendlom, ki je oče genetike, ţivela istočasno, so znanstveniki prepričani, da Darwin o Mendlu v svojem ţivljenju ni slišal in zato svoje evolucijske teorije brez Mendlove podlage ni uspel tako natančno razloţiti. V Darwinovem času tudi še ni bilo najdenih toliko fosilov človečnjakov. V svojem delu je zelo previdno napisal, da naj bi se človek razvil v Afriki, saj so jo takrat naseljevale vrste opic, zelo sorodne gorilam in šimpanzom. Iz sorodnosti človeka s človeku podobnimi opicami je sklepal, da so davni predniki človeka in opic skupni in so najverjetneje ţiveli v Afriki. Številni dokazi danes to potrjujejo, vendar so v prihodnosti še vedno moţne tudi najdbe, ki spremenijo pogled na nekatera dejstva in podatke v zvezi z evolucijo. Paleoantropologija stalno odkriva nove fosile, ki so včasih za znanstvenike prava presenečenja v zvezi evolucijo človeka in evolucijo nasploh. Prav številne nove najdbe so ena od teţav pri razumevanju evolucije človeka, saj učitelji novim spoznanjem

(27)

17

teţko sledijo. Teţave so tudi v učbenikih, ker v nekaterih evoluciji človeka ne posvečajo dovolj pozornosti, čeprav učence tematika zanima in je pomembna (Bajd, 2013).

Evolucija je temeljna veda o ţivljenju. Zelo pomembno je, da bodoči učitelji o evoluciji pridobijo dobro strokovno podlago, da jo lahko uspešno poučujejo na vseh ravneh izobraţevanja. Torkar in Šorgo (2020) sta ţelela raziskati vplive religije na vzgojo v osnovni šoli in vrtcu ter kakšno je znanje o evolucije pri slovenskih otrocih. V raziskavi je sodelovalo 269 udeleţencev, rezultati so pokazali slabo razumevanje evolucije in pogosto uporabljanje teoloških razlag. Za razumevanje evolucije in evolucije človeka je izredno pomembno, koliko let se učenci o tem izobraţujejo. Na slabo razumevanje evolucije vplivajo različni dejavniki, od kognitivnih do religioznih, čustvenih in podobno, pomanjkanje znanja pa lahko temelji tudi na individualnih izkušnjah posameznika. Izkušnje vplivajo tudi na bodoče učitelje.

Evolucijsko teorijo je učencem teţko predstaviti, zato se učitelji pogosto ne počutijo dovolj pripravljene. Večina slovenskih študentov se strinja, da bi moral vsak človek poznati znanstveno razlago človeške evolucije, hkrati pa so nekateri mnenja, da bi bilo dobro v šolah poučevati tudi alternative evolucijski teoriji. Diplomanti, ki bodo učitelji, morajo usvojiti dobro znanje o evoluciji (Torkar in Šorgo, 2020).

V ZDA skoraj vse nacionalne ankete kaţejo, da mnogi zavračajo evolucijsko teorijo ter dokazljiva dejstva glede zgodovine ţivljenja na Zemlji, zato je pri njih veliko izzivov pri poučevanju evolucije. Pogoste razprave o evoluciji so vplivale pripravo učbenikov, učnih načrtov in standardov znanja. Izzivi, ki se pri tej tematiki pojavljajo, so sprejemanje in razumevanje evolucije, kognitivne ovire, religiozni pogledi na nastanek ţivljenja, splošno zanikanje znanosti ter problematika jezika in terminologije. Zato bi morali imeti učitelji na razpolago veliko dokazov in drugih pripomočkov ter pripravljene različne tehnike poučevanja, da lahko učence izobraţujejo o evoluciji in posebej o evoluciji človeka. Pri tem je uporaba človeških primerov lahko zanimiv in zelo učinkovit način za poučevanje. Pri pogledu na evolucijo in evolucijo človeka ima vpliv tudi izobrazba anketirancev. Rezultati raziskave Pew (Pew Research Center, 2013-2014, v Pobiner, 2016) so odkrile, da 60 % odraslih prebivalcev ZDA verjame, da so se ljudje in druga ţiva bitja razvila skozi čas. Leta 2005 (Miller in drugi, 2006, v Pobiner, 2016) je bila narejena raziskava o sprejemanju evolucije človeka v 34 drţavah. S trditvijo, da smo se ljudje razvili iz predhodnih ţivali, so se najmanj strinjali drţavljani Turčije in ZDA. Raziskave so pokazale tudi, da mnogi raziskovalce v znanosti spoštujejo, vendar jim ne zaupajo. Problem in napačna predstava, ki se lahko pojavi, je tudi v terminologiji, na primer beseda 'zadnji' lahko pomeni najnovejši, končni, prejšnji ali zadnji prednik. Učence lahko določene besede zmedejo in povzročijo napačne predstave.

Pogost problem so tudi nova odkritja, ki spremenijo dosedanji pogled na človeško evolucijo.

Na učitelje vplivajo mnogi znanstveni, verski, politični in druţbeni dejavniki, ki lahko povzročijo notranje in zunanje konflikte glede poučevanja te teme. Učitelje ločimo na tiste, ki evolucijo zagovarjajo (28 %), tiste ki so previdni (60 %) in na zagovornike kreacionizma (13

%). Mnogi učitelji v ZDA pa se pri poučevanju na ţalost v celoti izognejo obravnavi evolucije človeka (Nickels, Nelson in Beard, 1996, v Pobiner, 2016), v eni izmed raziskav je bilo takih kar 17 %. To se lahko zgodi tudi zaradi negativnih vplivov drţavnih in lokalnih voditeljev in različnih uradnih smernic ter standardov glede poučevanja evolucije v šolah. Za učitelje ima

(28)

18

izreden pomen izobraţevanje in usposabljanje oziroma strokovno znanje o evoluciji ter odsotnost napačnih predstav. Od učencev moramo učitelji pričakovati, ne da sprejmejo evolucijo, temveč da jo razumejo in v primeru konflikta delijo svoja spoznanja.

Nesprejemanje evolucije pa še ne pomeni, da teorije ne razumejo. Učitelj lahko v šoli izpelje anketo, s katero preveri predstave učencev o evoluciji človeka ter njihovo sprejemanje evolucije. Uporabno je lahko tudi delo z besedilom, imeti bi morali modele, temelječe na dokazljivih primerih, ki bi učiteljem pomagali pri razlagi in v konfliktnih situacijah. Pri pouku lahko uporabimo tudi različne odlitke lobanje človečnjakov, spletne strani, knjige in videoposnetke. Dobro bi bilo tudi, da bi o evoluciji slišali ţe v niţjih razredih (Pobiner, 2016).

Socialno učenje je bilo eden ključnih dejavnikov pri razvoju človeške vrste. V primerjavi z drugimi ţivalmi je naša vrsta sodelovanja izrazita in se izraţa v obliki kulture. Ljudje smo se ţe na začetku veliko učili in to delili z mlajšimi generacijami. Z izdelovanjem orodja so se človečnjaki naučili, kako razumeti okolje, v katerem ţivijo. Pri razvoju človeka je bilo ključno, kako so se razvijali moţgani. Arheološki zapisi s kamnitim orodjem so prvi znaki učenja in poučevanja. Dandanes smo za učenje otrok zelo pomembni učitelji, saj znanje človeštva predajamo naprej na otroke in tako na naslednje generacije. Učenci se lahko preizkusijo v izdelavi kamnitih orodij tako, kot so jih izdelovali naši predniki. Učitelj lahko na primeru demonstrira izdelavo orodja, uporabi različen material, na primer učenci s kamnom strejo oreh, učenec se tako lahko vţivi v naše prednike in krepi sposobnosti za izdelovanje in ustvarjanje (Högberg in Gärdenfors, 2015).

Lovely in Kondrick (2008) sta v svoji raziskavi v ZDA anketirala 538 študentov, in sicer pred in po obravnavi snovi ter rezultate primerjala. Ugotovili so, da 64 % anketiranih meni, da je ljudi ustvaril Bog, kar pomeni, da evolucijskih razlag ţivljenja in evolucije na splošno ne sprejemajo. Zanimivo je, da so v preteklih raziskavah ugotovili, da 49 % sprejema teorijo evolucije za vsa bitja razen za človeka in le 22 % se jih z evolucijo strinja pri vprašanju razvoja človeka iz skupnega prednika. Evolucijska teorija ni samo teorija, ampak temeljno načelo v biologiji, ki ima moč razlagati in napovedovati, kako delujejo ţiva bitja, kreacionizem pa je religiozno prepričanje. Na podlagi vseh geoloških, arheoloških in drugih dokazov ne moremo predvidevati, da je Zemlja stara samo 6000 let, kar učijo določene religije. Na drugi strani pa mnogo ljudi še vedno verjame, da je sodobni človek ţivel istočasno kot dinozavri. Torej je veliko napačnih predstav, ki jih mora učitelj pojasniti in spremeniti.

Glede razvoja človeka in ţivali je kreacionistično stališče izrazilo 51 % vprašanih, po enem semestru tečaja pa se je njijhovo število zmanjšalo na 47 %. Zanimivo je tudi, da je pri nekaterih izjavah 31 % do 48 % študentov svoje pravilne predstave po tečaju spremenilo v napačne predstave, prav tako je 31 % študentov spremenilo svoj pogled glede skupnega prednika ljudi (ki naj bi bil šimpanz in gorila). Raziskava je pokazala največ sprememb glede strinjanja z znanstvenimi izjavami, ki so bile pravilne. Največji problem, ki ostaja, pa je pogled študentov na evolucijo človeka (Lovely in Kondrick, 2008).

Treba se je vprašati tudi, ali lahko razumemo evolucijo, če smo verni in verjamemo v Boga (McKeachie, Lin in Strayer, 2002). Pomembno je, da verne učence o evoluciji učimo in to razloţimo v skladu z znanostjo ter ne posegamo v njihova verska prepričanja, saj moramo

(29)

19

učitelji paziti, da smo do učencev spoštljivi in se izraţamo tako, da se učenci ne počutijo napadeni (Reiss,2008).

Kampourakis in Reiss (2018) sta zapisala kar precej primerov, kako najbolj učinkovito razlagati evolucijo, saj moramo biti za argumentacijo dobro pripravljeni in opremljeni z znanstvenimi primeri (na primer fosilnimi ostanki) in dobrim razumevanjem teme.

3 MATERIAL IN METODE

Raziskovalna metoda, ki smo jo v nalogi uporabili, je deskriptivna, raziskovalni pristop pa je kvantitativna raziskava. Pregledali smo tudi učbenike biologije, geografije in zgodovine, pri čemer smo uporabili kvalitativni raziskovalni pristop.

3.1 VZOREC

Vzorec sestavljajo osnovnošolci dveh šol v Ljubljani in dijaki ene srednje šole v Ljubljani (tabela 6). Način vzorčenja je bil priloţnostni, skupaj je sodelovalo 205 učencev in dijakov, preverjanje znanja je dokončalo 165 udeleţencev. Vključenih je bilo 108 dijakov prvega letnika srednje šole in 97 učencev 8. in 9. razreda osnovne šole (tabela 7). V raziskavi je sodelovalo 64 moških (31,2 %) in 139 ţensk (67,8 %). Večino anketirancev so torej predstavljale predstavnice ţenskega spola (tabela 8).

Rezultati osmošolcev in devetošolcev kaţejo, kakšno je predzadnje o evoluciji človeka, saj smo jih testirali, preden so to obravnavali pri biologiji. Rezultati prvega letnika srednješolcev pa prikazujejo, kako učinkovit je bil pouk v devetem razredu osnovne šole, ko so to temo obravnavali v skladu z učnim načrtom za biologijo.

Tabela 3: Razporeditev učencev in dijakov glede na šolo

Šola Število Odstotek

1 (SŠ) 104 50,7

2 (OŠ) 55 26,8

3 (OŠ) 43 21,0

Skupaj 202 98,5

Tabela 4: Razporeditev učencev in dijakov glede na razred, ki ga obiskujejo

Razred ali letnik Število Odstotek

1. letnik SŠ 108 52,7

8. razred OŠ 43 21,0

9. razred OŠ 54 26,3

Skupaj 205 100,0