V nadaljevanju so predstavljeni rezultati preverjanja znanja. Posvod je najprej zapisano vprašanje in z rdečo barvo označen pravilni odgovor, nato so predstavljeni rezultati.
1.VPRAŠANJE
Koliko je stara Zemlja? Pribliţno:
13,5 milijarde let 4,5 milijarde let 2,5 milijona let 10.000 let 6.500 let
38
Graf 1: Razporeditev odgovorov na 1. vprašanje
Iz grafa 1 lahko ugotovimo, da večina učencev (77,1 %) ve, koliko je stara Zemlja.
Vrednost Kullbackovega preizkusa ni statistično pomembna (2I1=6,775;q=4; α=0,148).
Ničelno hipotezo potrdimo in trdimo, da se v vzorcu med 1. letnikom, 8. razredom in 9.
razredom ne pojavljajo razlike glede odgovarjanja na vprašanje. Podatkov ne moremo posplošiti na osnovno mnoţico. Za vzorec pa lahko ugotovimo, da je pravilno odgovorilo več dijakov 1. letnika (87,6 %) kot učencev 9. razreda (85,2 %) in 8. razreda (69,2 %).
Vrednost Kullbackovega preizkusa je statistično pomembna (2I1=6,613;q=2; α=0,037).
Ničelno hipotezo zavrnemo in s tveganjem 3,7 % trdimo, da se med moškimi in ţenskami pojavljajo razlike glede pravilnega odgovarjanja na vprašanje. Tudi v osnovni mnoţici bi več deklic (86,8 %) kot dečkov (75,4 %) pravilno odgovorilo na vprašanje.
2.VPRAŠANJE
Menimo, da je piščal iz medvedove kosti na sliki izdelal neandertalec. Kje so jo našli?
na Kitajskem v Avstriji v Siriji v Sloveniji v Turčiji v ZDA
12,7
77,1
2,9 0 0
7,3 0
10 20 30 40 50 60 70 80 90
13, 5 milijarde
let
4,5 milijarde
let
2,5 milijona let
10.000 let 6.500 let ni odgovora
število odgovorov (%)
39
Graf 2: Razporeditev odgovorov na 2. vprašanje
S pomočjo grafa 2 lahko razberemo, da učenci zelo dobro poznajo dejstvo, da so neandertalčevo piščal iz kosti medveda našli v Sloveniji. Pravilno je na vprašanje odgovorilo 90,7 % udeleţencev.
Vrednost Kullbackovega preizkusa ni statistično pomembna (2I1=7,753;q=8; α=0,458).
Ničelno hipotezo potrdimo in trdimo, da se v vzorcu med 1. letniki, 8. razredom in 9.
razredom ne pojavljajo statistično pomembne razlike glede pravilnega odgovarjanja na vprašanje. Podatkov ne moremo posplošiti na osnovno mnoţico. Za vzorec pa lahko ugotovimo, da je na vprašanje pravilno odgovorilo največ oseb iz 8. razredov (100 %), manj pa iz 1. letnika (97,9 %) in iz 9. razredov (96,3 %).
Vrednost Kullbackovega preizkusa ni statistično pomembna (2I1=1,932;q=4; α=0,535).
Ničelno hipotezo potrdimo in trdimo, da se glede na spol ne pojavljajo razlike glede pravilnega odgovarjanja na vprašanje. Podatkov ne moremo posplošiti na osnovno mnoţico.
Za vzorec pa lahko ugotovimo, da je več dečkov (100 %) kot deklic (96,9 %) pravilno odgovorilo na vprašanje.
3.VPRAŠANJE
Pred koliko leti se je razvil sodobni človek (Homo sapiens)? Pred pribliţno:
2 milijardama 200 milijoni 20 milijoni 200.000 leti 20.000 leti 2000 leti
0,5 0,5 0,5
90,7
0,5 0 7,3
0 20 40 60 80 100
na Kitajskem v Avstriji v Siriji v Sloveniji v Turčiji v ZDA na Kitajskem
število odgovorov (%)
40
Graf 3: Razporeditev odgovorov na 3. vprašanje
Tudi na vprašanje o tem, kdaj se je razvil sodobni človek, je največ učencev odgovorilo s pravilnim odgovorom (42,4 %). Še vedno pa jih skupaj 50,3 % ni vedelo pravilnega odgovora (graf 3).
Vrednost Kullbackovega preizkusa ni statistično pomembna (2I1=16,210;q=10; α=0,094).
Ničelno hipotezo potrdimo in trdimo, da se v vzorcu glede na razrede ne pojavljavljajo razlike glede pravilnega odgovarjanja na vprašanje. Podatkov ne moremo posplošiti na osnovno mnoţico. Za vzorec pa lahko ugotovimo, da je nekoliko več dijakov 1. letnika pravilno odgovorilo na vprašanje (50,5 %) kot pa učencev 8. razredov (41 %), in 9. razredov (40,7 %).
Vrednost Kullbackovega preizkusa ni statistično pomembna (2I1=5,535;q=5; α=0,354).
Ničelno hipotezo potrdimo in trdimo, da se v vzorcu glede na spol ne pojavljajo razlike glede pravilnega odgovarjanja na vprašanje. Podatkov ne moremo posplošiti na osnovno mnoţico.
Za vzorec pa lahko ugotovimo, da je nekoliko več deklet (46,5 %) kot dečkov (44,3 %) pravilno odgovorilo na vprašanje.
4. VPRAŠANJE
Kje se je prvič razvil sodobni človek (Homo sapiens)?
na Bliţnjem Vzhodu v Afriki
v Aziji v Evropi
hkrati na več celinah
5,4
9,3
16,1
42,4
18,5
1
7,3
0 5 10 15 20 25 30 35 40 45
2 milijardama
200 milijoni 20 milijoni 200.000 20.000 2000 ni odgovora
število odgovorov (%)
41
Graf 4: Razporeditev odgovorov na 4. vprašanje
S pomočjo grafa 4 lahko razberemo, da večina učencev (67,3 %) ve, da se je sodobni človek prvič razvil v Afriki.
Vrednost Kullbackovega preizkusa ni statistično pomembna (2I1=6,278;q=8; α=0,616).
Ničelno hipotezo potrdimo in trdimo, da se glede na razred ne pojavljajo statistično pomembne razlike glede pravilnega odgovarjanja na vprašanje. Podatkov ne moremo posplošiti na osnovno mnoţico, za vzorec pa lahko ugotovimo, da je pravilno odgovorilo nekoliko več učencev 9. razredov (75,9 %) in 1. letnika (73,2 %) kot pa 8. razredov (66,7 %).
Vrednost χ2 preizkusa ni statistično pomembna (χ2=4,486;q=4; α=0,344). Ničelno hipotezo potrdimo in trdimo, da se glede na spol ne pojavljajo razlike glede pravilnega odgovarjanja na vprašanje. Podatkov ne moremo posplošiti na osnovno mnoţico, za vzorec pa lahko ugotovimo, da je na vprašanje pravilno odgovorilo več deklic (75,2 %) kot dečkov (67,2 %).
5. VPRAŠANJE
Kje je ţivel neandertalec? (moţnih je več odgovorov).
na Bliţnjem Vzhodu v Afriki
v Ameriki v Aziji v Evropi
3,9
67,3
3,9
9,3 8,3 7,3
0 10 20 30 40 50 60 70 80
na Bližnjem vzhodu
v Afriki v Aziji v Evropi hkrati na več celinah
ni odgovora
število odgovorov (%)
42
Graf 5: Razporeditev odgovorov na 5. vprašanje
Pri vprašanju je bilo moţnih več odgovorov, pravilni odgovori pa so bili na Bliţnjem Vzhodu, v Aziji in v Evropi. Večina (57,1 %) udeleţencev je vedela, da so nenadertalci ţiveli v Evropi.
To, da so ţiveli v Aziji (36,6 %) in na Bliţnjem Vzhodu (34,6 %) pa je kot pravilen odgovor označila manj kot polovica. Več kot polovica (51,2 %) ima napačno predstavo o tem, da naj bi ţiveli tudi v Afriki, kar ni pravilen odgovor (graf 5).
Vrednost χ2 preizkusa ni statistično pomembna (χ2=1,163;q=2; α=0,559). Ničelno hipotezo potrdimo in trdimo, da se glede na razred obkroţevanje odgovora na Bliţnjem Vzhodu ne pojavljajo statistično pomembne razlike. Podatkov ne moremo poslošiti na osnovno mnoţico.
Za vzorec pa lahko ugotovimo, da je več učencev iz 8. razredov (43,6 %), potem 9. razredov (38,9 %) in na koncu 1. letnikov (34 %) odgovorilo pravilno s tem odgovorom. Vrednost χ2 preizkusa ni statistično pomembna (χ2=0,332;q=1; α=0,564). Ničelno hipotezo potrdimo in trdimo, da se glede na spol ne pojavljajo razlike glede na pravilno odgovarjanje na vprašanje.
Podatkov ne moremo posplošiti na osnovno mnoţico. Za vzorec pa lahko ugotovimo, da so na vprašanje bolje odgovarjale deklice (38,8 %) kot dečki (34,4 %).
Vrednost χ2 preizkusa ni statistično pomembna (χ2=0,778;q=2; α=0,678). Ničelno hipotezo potrdimo in trdimo, da se glede na razred na obkroţevanje odgovora v Aziji ne pojavljajo razlike. Podatkov ne moremo poslošiti na osnovno mnoţico. Za vzorec pa lahko ugotovimo, da je več dijakov (41,2 %) kot učencev pravilno odgovorilo, 9. razred (40,7 %), 8. razred (33,3 %). Vrednost χ2 preizkusa ni statistično pomembna (χ2=0,437;q=1; α=0,509). Ničelno hipotezo potrdimo in trdimo, da se glede na spol ne pojavljajo razlike glede pravilnega odgovarjanja na vprašanje. Podatkov ne moremo posplošiti na osnovno mnoţico. Ugotovimo lahko, da so na vprašanje bolje odgovarjale deklice (41,1%), kot dečki (36,1 %).
Vrednost χ2 preizkusa je statistično pomembna (χ2=6,421;q=2; α=0,040). Ničelno hipotezo zavrnemo in s tveganje, 4 % trdimo, da se v osnovni mnoţici glede na razred na obkroţevanje odgovora v Evropi pojavljajo statistično pomembne razlike. Tudi v osnovni mnoţici je več
34,6
51,2
5,4
36,6
57,1
7,3 0
10 20 30 40 50 60
na Bližnjem Vzhodu
v Afriki v Ameriki v Aziji v Evropi ni odgovora
število odgovorov (%)
43
učencev 9. razredov (74,1 %) kot 1. letnikov (59,8 %) in 8. razredov (48,7 %) pravilno obkroţilo ta odgovor. Vrednost χ2 preizkusa je statistično pomembna (χ2=5,644;q=1;
α=0,018). Ničelno hipotezo zavrnemo in s tveganjem 1,8 % trdimo, da se v osnovni mnoţici med deklicami in dečki pojavljajo razlike glede pravilnega odgovarjanja na vprašanje. Tudi v osnovni mnoţici bi več dečkov (73,8 %) kot deklic (55,8 %) pravilno odgovorilo na vprašanje.
6. VPRAŠANJE
Katera lobanja pripada sodobnemu človeku (Homo sapiens)?
Graf 6: Razporeditev odgovorov na 6. vprašanje
Iz grafa 6 lahko razberemo, da večina učencev (70,2 %) ve, katera lobanja pripada Homo sapiensu.
Vrednost Kullbackovega preizkusa je statistično pomembna (2I1=18,329;q=6; α=0,005).
Ničelno hipotezo zavrnemo in s tveganjem 0,5 % trdimo, da se med razredi pojavlja statistično pomembna razlika v pravilnem odgovarjanju na vprašanje. Tudi v osnovni mnoţici
7,3 4,4
70,2
10,7
7,3 0
10 20 30 40 50 60 70 80
a b c d ni odgovora
število odgovorov (%)
44
bi več dijakov (82,5 %) kot osnovnošolcev odgovorilo pravilno, 9. razred (79,6 %) in 8.
razred (53,8 %).
Vrednost Kullbackovega preizkusa ni statistično pomembna (2I1=5,159;q=3; α=0,161).
Ničelno hipotezo potrdimo in trdimo, da se v vzorcu med spoloma ne pojavljajo razlike glede pravilnega odgovarjanja na vprašanje. Podatkov ne moremo posplošiti na osnovno mnoţico.
Za vzorec pa lahko ugotovimo, da je na vprašanje pravilno odgovorilo več dečkov (83,6 %) kot deklic (72,1 %).
7. VPRAŠANJE
Sodobni človek (Homo sapiens) in neandertalec (Homo neanderthalensis) sta na Zemlji bivala istočasno. (Zelo se strinjam.)
Graf 7: Razporeditev odgovorov na 7. vprašanje
Pri naslednjih vprašanjih so učenci izraţali svoje mnenje oziroma strinjanje s trditvami. Pri 7.
vprašanju se 22,9 % učencev nikakor ne strinja, 22,4 % se ne strinja s tem, da sta neandertalec in sodobni človek na Zemlji bivala istočasno. Delno se strinja 24,4 % in zelo strinja 12,7 %.
Tako se več učencev s trditvijo ne strinja (45,3 %), kot pa strinja (37,1 %) in zato imajo učenci o tem napačno predstavo in ne vejo, da sta ţivela istočasno na našem planetu (graf 7).
Vrednost Mann-Whitney testa je statistično pomembna (U=2289;α=0,014). Med ţenskami in moškimi se pojavljajo statistično pomembne razlike glede izraţanja svojega mnenja pri vprašanju. Ničelno hipotezo zavrnemo in s tveganjem 1,4 % trdimo, da bi tudi v osnovni mnoţici moški (M=2,64, s=1,102) v večjem številu odgovorili z zelo se strinjam kot ţenske (M=2,19, s=0,994).
Vrednost Kruskal-Wallis testa ni statistično pomembna (χ2=2,921;g=2,α=0,232). Med razredi se ne pojavljajo statistično pomembne razlike glede odgovarjanja na trditev. Ničelno hipotezo obdrţimo. Podatkov iz vzorca ne moremo posplošiti na osnovno mnoţico, za vzorec pa lahko
22,9 22,4 24,4
12,7
17,6
0 5 10 15 20 25 30
nikakor se ne strinjam
ne strinjam se delno se strinjam
zelo se strinjam
ni odgovora
število odgovorov (%)
45
ugotovimo, da bi tudi v osnovni mnoţici učenci 9. razredov (M=2,42, s=1,028) dosegli najvišji rezultat, sledili bi učenci 1. letnikov (M=2,38, s=1,065) in najslabšega bi dosegli učenci 8. razredov (M=2,06, s=0,998).
8. VPRAŠANJE
Človekovi najbliţji sorodniki po izvoru glede na zadnjega skupnega prednika so gorile, orangutani in šimpanzi. (Zelo se strinjam.)
Graf 8: Razporeditev odgovorov na 8. vprašanje
Učenci se večinoma s trditvijo zelo strinjajo (46,3 %), vsaj delno strinjajo (30,2 %), zelo malo (2 %) pa jih je odgovorilo, da se nikakor ne strinjajo in (3,9 %), da se ne strinjajo. Udeleţenci poznajo najbliţje sorodnike človeka (graf 8).
Vrednost Mann-Whitney testa ni statistično pomembna (U=2969; α=0,981). Med spoloma ni statistično pomembnih razlik glede odgovarjanja na to vprašanje. Ničelno hipotezo obdrţimo.
Podatkov iz vzorca ne moremo posplošiti na osnovno mnoţico. Za vzorec pa lahko ugotovimo, da so ţenske (M=3,47, s=0,687) na vprašanje bolje odgovorile kot moški (M=3,46, s=0,734).
Vrednost Kruskal-Wallis testa ni statistično pomembna (χ2=0,851;g=2;α=0,654). Med 8., 9.
razredi in 1. letnikom ni statistično pomembnih razlik glede odgovarjanja na trditev. Ničelno hipotezo obdrţimo. Podatkov iz vzorca ne moremo posplošiti na osnovno mnoţico, za vzorec pa lahko ugotovimo, da bi tudi v osnovni mnoţici učenci 9. razredov (M=3,54, s=0,651) dosegli najvišji rezultat, sledili bi dijaki 1. letnikov (M=3,48, s=0,646) in najslabšega učenci 8. razredov (M=3,34, s=0,873).
2 3,9
30,2
46,3
17,6
0 5 10 15 20 25 30 35 40 45 50
nikakor se ne strinjam
ne strinjam se delno se strinjam
zelo se strinjam
ni odgovora
število odgovorov(%)
46 9. VPRAŠANJE
Ţivljenje na Zemlji obstaja ţe več kot 3 milijarde let. (Zelo se strinjam.)
Graf 9: Razporeditev odgovorov na 9. vprašanje
Na vprašanje je večina učencev odgovorila, da se zelo strinjajo (36,1 %) ali pa delno strinjajo (27,3 %). S trditvijo se ne strinja 12,2 % in nikakor ne strinja 6,8 % (graf 9).
Vrednost Mann-Whitney testa ni statistično pomembna ( U=2523; α=0,096). Med spoloma ni statistično pomembnih razlik glede odgovarjanja na to vprašanje. Ničelno hipotezo obdrţimo.
Podatkov iz vzorca ne moremo posplošiti na osnovno mnoţico. Za vzorec pa lahko ugotovimo, da so na vprašanje bolje odgovarjali moški (M=3,32, s=0,844) kot ţenske (M=3,04, s=0,986).
Vrednost Kruskal-Wallis testa ni statistično pomembna (χ2=4,508;g=2;α=0,105). Med razredi se ne pojavljajo statistično pomembne razlike glede izraţanja mnenja za trditev. Ničelno hipotezo obdrţimo. Podatkov iz vzorca ne moremo posplošiti na osnovno mnoţico, za vzorec pa lahko ugotovimo, da so učenci 9. razredov (M=3,33, s=0,883) dosegli najvišji rezultat, sledili so učenci 8. razredov (M=3,14, s=1,004), najslabši rezultat pa so dosegli dijaki 1.
letnikov (M=3,00, s=0,958).
6,8
12,2
27,3
36,1
17,6
0 5 10 15 20 25 30 35 40
nikakor se ne strinjam
ne strinjam se delno se strinjam
zelo se strinjam ni odgovora
število odgovorov (%)
47 10. VPRAŠANJE
Danes ţivijo nove vrste ţivih bitij, ki jih nekoč ni bilo. (Zelo se strinjam.)
Graf 10: Razporeditev odgovorov na 10. vprašanje
Večinoma (60,5 %) učenci poznajo dejstvo, da danes ţivijo vrste, ki nekoč niso. Delno se jih je strinjalo 15,6 %, ni se strinjalo 3,4 % in nikakor se ni strinjalo 2,9 % (graf 10).
Vrednost Mann-Whitney testa ni statistično pomembna (U=2936,500; α=0,884). Med spoloma ni statistično pomembnih razlik glede izraţanja mnenja na to trditev. Ničelno hipotezo obdrţimo. Podatkov iz vzorca ne moremo posplošiti na osnovno mnoţico, za vzorec pa lahko ugotovimo, da so ţenske (M=3,65, s=0,684) bolje izraţale mnenje za pravilno trditev kot moški (M=3,56,s=0,837).
Vrednost Kruskal-Wallis testa je statistično pomembna (χ2=7,634;g=2;α=0,022). Med razredi se pojavljajo statistično pomembne razlike glede tega, kako so na trditev izraţali svoje mnenje. Ničelno hipotezo zavrnemo in s tveganjem 2,2 % trdimo, da bi tudi v osnovni mnoţici bili učenci 9. razredov najuspešnejši (M=3,81, s=0,571), sledili bi dijaki 1. letnikov (M=3,62, s=0,672) in nato učenci 8. razredov (M=3,37, s=0,973).
2,9 3,4
15,6
60,5
17,6
0 10 20 30 40 50 60 70
nikakor se ne strinjam
ne strinjam se delno se strinjam
zelo se strinjam ni odgovora
število odgovorov (%)
48 11. VPRAŠANJE
Fosili kaţejo, kako so se oblike ţivljenja spreminjale skozi zgodovino. (Zelo se strinjam.)
Graf 11: Razporeditev odgovorov na 11. vprašanje
Večina udeleţencev (64,9 %) pozna pomen fosilov in se s tem zelo strinja, delno se jih s trditvijo strinja 13,7 %, ne strinja se 2,9 % učencev in 1 % se jih nikakor ne strinja, da fosili kaţejo na spreminjanje oblik ţivljenja skozi zgodovino (graf 11).
Vrednost Mann-Whitney testa ni statistično pomembna (U=2773,500; α=0,330). Glede na spol ni statistično pomembnih razlik glede izraţanja pravilnega mnenja na trditev. Ničelno hipotezo obdrţimo. Podatkov iz vzorca ne moremo posplošiti na osnovno mnoţico. Za vzorec pa lahko ugotovimo, da so ţenske (M=3,76, s=0,552) uspešneje odgovarjale kot moški (M=3,66, s=0,658).
Vrednost Kruskal-Wallis testa ni statistično pomembna (χ2=4,643;g=2;α=0,098), med razredi se ne pojavljajo statistično pomembne razlike glede odgovarjanja na trditev. Ničelno hipotezo obdrţimo. Podatkov iz vzorca ne moremo posplošiti na osnovno mnoţico, za vzorec pa lahko ugotovimo, da so učenci 9. razredov (M=3,85, s=0,505) dosegli najvišji rezultat, sledili so dijaki 1. letnika (M=3,69, s=0,579), najslabšega pa so dosegli učenci 8. razredov (M=3,66, s=0,684).
1 2,9
13,7
64,9
17,6
0 10 20 30 40 50 60 70
nikakor se ne strinjam
ne strinjam se delno se strinjam
zelo se strinjam ni odgovora
število odgovorov (%)
49 12. VPRAŠANJE
Ljudje smo se razvili iz šimpanzov. (Nikakor se ne strinjam.)
Graf 12: Razporeditev odgovorov na 12. vprašanje
Človek ima s šimpanzom skupnega prednika, a se ni razvil iz šimpanza. S trditvijo, da smo se iz njih razvili, se nikakor ni strinjalo 13,7 % in ni se strinjalo 19 %. S tem se je delno strinjalo 33,7 % in zelo strinjalo 16,1 %. Torej je navzoča napačna predstava o tem, da se je človek razvil iz šimpanzov (graf 12).
Vrednost Mann-Whitney testa ni statistično pomembna (U=2816,500; α=0,587). Med spoloma pri tej trditvi ni statističnih razlik glede odgovarjanja. Ničelno hipotezo potrdimo, podatkov iz vzorca pa ne moremo posplošiti na osnovno mnoţico. Za vzorec lahko ugotovimo, da so bolje odgovarjale ţenske (M=2,67, s=0,922) kot moški (M=2,54, s=1,110).
Vrednost Kruskal-Wallis testa statistično ni pomembna (χ2=2,132;g=2;α=0,344). Med 8., 9.
razredi in 1. letnikom se ne pojavljajo statistično pomembne razlike glede odgovarjanja na trditev. Ničelno hipotezo obdrţimo. Podatkov iz vzorca ne moremo posplošiti na osnovno mnoţico, za vzorec lahko ugotovimo, da so v osnovni mnoţici najbolje odgovarjali učenci 9.
razredov (M=2,79, s=0,898), nato 8. razredov (M=2,69, s=0,993), najslabše pa dijaki 1.
letnikov (M=2,52, s=1,014).
13,7
19
33,7
16,1 17,6
0 5 10 15 20 25 30 35 40
nikakor se ne strinjam
ne strinjam se delno se strinjam
zelo se strinjam ni odgovora
število odgovorov (%)
50 13. VPRAŠANJE
Več kot polovica človeških genov je enakih kot pri miših. (Zelo se strinjam.)
Graf 13: Razporeditev odgovorov na 13. vprašanje
Iz grafa 16 lahko razberemo, da se je s trditvijo zelo strinjalo 8,8 % in delno strinjalo 25,9 %.
Večina pa se s trditvijo ni strinjala (37,1 %) ali nikakor ni strinjala (10,7 %) (graf 13).
Vrednost Mann-Whitney testa ni statistično pomembna (U=2867,500;α=0,692). Glede spola pri odgovarjanju na trditev ni statistično pomembnih razlik. Ničelno hipotezo potrdimo, podatkov iz vzorca pa ne moremo posplošiti na osnovno mnoţico. Za vzorec lahko ugotovimo, da so bolje odgovarjale ţenske (M=2,40, s=0,806) kot moški (M=2,38, s=0,945).
Vrednost Kruskal-Wallis testa ni statistično pomembna (χ2=4,688;g=2; α=0,096). Glede na razred ni statistično pomembnih razlik. Ničelno hipotezo obdrţimo. Podatkov iz vzorca ne moremo posplošiti na osnovno mnoţico, za vzorec pa lahko ugotovimo, da so v osnovni mnoţici dijaki 1. letnikov odgovarjali najbolje (M=2,48 , s=0,808), nato učenci 9. razredov (M=2,46, s=0,874) in najslabše učenci 8. razredov (M=2,11, s=0,867).
10,7
37,1
25,9
8,8
17,6
0 5 10 15 20 25 30 35 40
nikakor se ne strinjam
ne strinjam se delno se strinjam
zelo se strinjam ni odgovora
število odgovorov (%)
51 14. VPRAŠANJE
Nekoliko manj kot polovica človeških genov je enakih kot pri šimpanzih. (Nikakor se ne strinjam.)
Graf 14: Razporeditev odgovorov na 14. vprašanje
Tudi za trditev, da imamo manj kot polovico genov enakih kot pri šimpanzih, jih je vedelo samo 8,8 %. Pravilen odgovor je bil, da se nikakor ne strinjajo, s tem se ni strinjalo še 17,6 %, delno se je strinjalo kar 45,9 % in zelo se je strinjalo 10,2 %. Torej lahko ugotovimo, da učenci ne vedo, da imamo zelo veliko skupnih genov s šimpanzi (graf 14).
Vrednost Mann-Whitney testa ni statistično pomembna (U=2953,500; α=0,935). Med ţenskami in moškimi ni statistično pomembnih razlik glede odgovarjanja na vprašanje.
Ničelno hipotezo potrdimo. Podatkov iz vzorca ne moremo posplošiti na osnovno mnoţico, za vzorec pa lahko trdimo, da je več ţensk (M=2,71, s=0,763) kot moških (M=2,68, s=0,957) doseglo pri vprašanju višje rezultate.
Vrednost Kruskal-Wallis testa ni statistično pomembna (χ2=1,652;g=2;α=0,438). Med razredi se ne pojavljajo statistično pomembne razlike glede odgovarjanja na trditev. Ničelno hipotezo obdrţimo. Podatkov iz vzorca ne moremo posplošiti na osnovno mnoţico, za vzorec pa lahko ugotovimo, da so učenci 8. razredov (M=2,81, s=0,759) bili najboljši, sledili so dijaki 1.
letnikov (M=2,72, s=0,777) najslabše pa so odgovarjali učenci 9. razredov (M=2,58, s=0,942).
8,8
17,6
45,9
10,2
17,6
0 5 10 15 20 25 30 35 40 45 50
nikakor se ne strinjam
ne strinjam se delno se strinjam
zelo se strinjam
ni odgovora
število odgovorov (%)
52 15. VPRAŠANJE
Teorija evolucije najbolje pojasni, kako se je na Zemlji razvil človek. (Zelo se strinjam.)
Graf 15: Razporeditev odgovorov na 15. vprašanje
Iz grafa 18 vidimo, da se je s teorijo, da evolucija najbolje pojasni, kako se je na Zemlji razvil človek, zelo strinjalo 36,1 % in delno strinjalo 32,2 %. S tem se ni strinjalo 8,8 % in nikakor se ni strinjalo 5,4 % udeleţencev, skupaj 14,2 %, večina 68,3 % se je s tem strinjala (graf 15).
Vrednost Mann-Whitney testa ni statistično pomembna (U=2940; α=0,896). Med ţenskami in moškimi ni statistično pomembnih razlik. Ničelno hipotezo potrdimo. Podatkov iz vzorca ne moremo posplošiti na osnovno mnoţico, za vzorec pa lahko trdimo, da je več ţensk (M=3,22, s=0,845) kot moških (M=3,16, s=0,955) bolje odgovarjalo na trditev.
Vrednost Kruskal-Wallis testa ni statistično pomembna (χ2=4,862;g=2;α=0,088). Med 8., 9.
razredi in 1. letniki se ne pojavljajo statistično pomembne razlike glede odgovarjanja na vprašanje. Ničelno hipotezo obdrţimo. Podatkov iz vzorca ne moremo posplošiti na osnovno mnoţico, za vzorec pa lahko ugotovimo, da so učenci 9. razredov (M=3,40, s=0,869) dosegli najvišji rezultat, sledili so dijaki 1. letnikov (M=3,14, s=0,842) in najslabšega učenci 8.
razredov (M=3,09, s=0,951).
5,4
8,8
32,2
36,1
17,6
0 5 10 15 20 25 30 35 40
nikakor se ne strinjam
ne strinjam se delno se strinjam
zelo se strinjam ni odgovora
število odgovorov (%)
53 16. VPRAŠANJE
Ljudje in šimpanzi smo se razvili iz skupnega prednika. (Zelo se strinjam.)
Graf 16: Razporeditev odgovorov na 16. vprašanje
Iz grafa 16 lahko razberemo, da se večina učencev 40,5 % zelo strinja in 30,7 % delno strinja s trditvijo, da smo se s šimpanzi razvili iz skupnega prednika. S tem se ni strinjalo 8,3 % in nikakor se ni strinjalo 2,9 % , vključenih v raziskavo.
Vrednost Mann-Whitney testa ni statistično pomembna (U=2917; α=0,826). Med ţenskami in moškimi ni statistično pomembnih razlik glede odgovarjanja na vprašanje. Ničelno hipotezo potrdimo. Podatkov iz vzorca ne moremo posplošiti na osnovno mnoţico, za vzorec pa lahko trdimo, da je več ţensk (M=3,34, s=0,773) kot moških (M=3,28, s=0,858) doseglo pri tem vprašanju višje rezultate.
Vrednost Kruskal-Wallis testa ni statistično pomembna (χ2=4,791;g=2; α=0,091). Glede na razred ni statistično pomembnih razlik glede odgovarjanja na trditev. Ničelno hipotezo obdrţimo. Podatkov iz vzorca ne moremo posplošiti na osnovno mnoţico, za vzorec pa lahko ugotovimo, da so bili najbolj uspešni učenci 9. razredov (M=3,46, s=0,743), nato dijaki (M=3,36, s=0,718) in na koncu učenci 8. razredov (M=3,03, s=0,985).
2,9
8,3
30,7
40,5
17,6
0 5 10 15 20 25 30 35 40 45
nikakor se ne strinjam
ne strinjam se delno se strinjam
zelo se strinjam ni odgovora
število odgovorov (%)
54 17. VPRAŠANJE
Povprečna prostornina moţganov sodobnega človeka je pribliţno 1,5 litra. (Zelo se strinjam.)
Graf 17: Razporeditev odgovorov na 17. vprašanje
S trditvijo se je zelo strinjalo 21 % in delno 47,3 % učencev. Z njo se ni strinjalo 13,2 % in
S trditvijo se je zelo strinjalo 21 % in delno 47,3 % učencev. Z njo se ni strinjalo 13,2 % in