UČNA PRIPRAVA 2 - PREDLOGI ZA BOLJŠE RAZUMEVANJE EVOLUCIJE IN PREDLOGI REŠITEV

4.3 PREDLOGI ZA BOLJŠE RAZUMEVANJE EVOLUCIJE IN PREDLOGI REŠITEV

4.3.2 UČNA PRIPRAVA 2

Predlog druge učne priprave povezuje več predmetov in jo lahko v celoti izpeljemo v obliki naravoslovnega dne, ali pa dele vključimo v eno ali več učnih ur. Primerna je za različne starosti učencev, tako se učenci v snov bolj poglobijo in jo poveţejo, ponovijo, ali pa vnaprej izvejo informacije o tematiki iz različnih predmetov.

4.3.2.1 Predlog učne priprave

Tabela 14: Priprava na uro 2

Šola: Osnova šola Zap. št. ure: /

Učitelj Maja Tomšič Učna tema: EVOLUCIJA

Razred: 7., 8. in 9. Učna enota: EVOLUCIJA ČLOVEKA Učni cilji iz

UN:

- spoznavni (S)

-Znajo razloţiti izvor primatov in človeka ter sorodnost človeka z drugimi primati. (s)

-Spoznajo, da ima vsaka vrsta omejeno sposobnost prilagajanja na spremembe okolja, da vrsta izumre, če se okolje nenadno preveč spremeni.

(s)

-Razumejo, kako se je evolucijsko spreminjal človek. (s) -Spoznajo značilnosti posameznega človečnjaka. (s)

-Znajo našteti prispevke Afrike v svetovno zakladnico razvoja človeštva.(s) -Opišejo glavne značilnosti sodobnega mislečega človeka (Homo sapiens).

(s)

-Pojasnijo, kako so spremembe v okolju vplivale na razvoj človeka (s).

-Opišejo spremembe načina ţivljenja v posameznih obdobjih prazgodovine in pojasnijo, zakaj so nastale.(s)

-Razloţijo pomen kopičenja izkušenj in znanja za izboljšanje ţivljenjskih razmer. (s)

-Sklepajo o glavnih kulturnih doseţkih prazgodovinskih ljudi.(s)

-Opišejo glavne arheološke najdbe iz različnih obdobij prazgodovine na tleh današnje Slovenije. (s)

-Na primerih sklepajo o spremembah v načinih ţivljenja v posameznih obdobjih prazgodovine na tleh današnje Slovenije. (s)

-Opišejo glavne značilnosti prazgodovinske umetnosti na primerih jamskih slik. (s)

-Razloţijo okoliščine, ki so vplivale na duhovne predstave prazgodovinskih ljudi na primerih motivike na kosteh in lončevini. (s) PREDMET BIOLOGIJA - EVOLUCIJA ČLOVEKA - razvoj primatov, značilnosti

posameznega človečnjaka, evolucijsko drevo, uvrščanje človeka v sistem ţivali

GEOGRAFIJA - VZHODNA AFRIKA - zibelka človeštva, okolje, kjer so ţiveli prvi človečnjaki, zemljevid najdenih ostankov kosti v Afriki,

zemljevid najdišč v Sloveniji, zemljevid selitev človečnjakov

ZGODOVINA – PRAZGODOVINA - ţivljenje različnih človečnjakov, lov in nabiralništvo, umetnost prazgodovinskih ljudi, odkritja iz Slovenije (piščal iz Divjih bab), pomembna odkritja človečnjakov, pomen ognja, orodje

Ključni novi pojmi:

PRIMATI, PRVAKI,ČLOVEK, EVOLUCIJA, EVOLUCIJA ČLOVEKA, RAZVOJ ČLOVEKA, PREDNIKI PRIMATOV, ŠIMPANZI, SODOBNI ČLOVEK, AVSTRALOPITEK, SPRETNI ČLOVEK,

NEANDERTALEC, POKONČNI ČLOVEK, IZVOR SODOBNEGA ČLOVEKA, VZHODNA AFRIKA, SAVANA, PRAZGODOVINA Učila in učni

pripomočki:

PowerPoint prezentacija, računalnik, projektor, video gradivo, didaktična igra - spomin, zemljevid Afrike, zemljevid Slovenije, slikovno gradivo,

delovni list, tabla, računalnik, telefoni Literatura in

viri za učence:

različna - glede na predmet

Učne oblike: X frontalna skupinska X delo v parih (tandem) X individualna

Učne metode: razlaga in razgovor, diskusija, pripovedovanje, didaktična igra - spomin in kviz, metoda dela z video gradivom, delo s slikami, uporaba spletne aplikacije kahoot, delo z zemljevidi

Primeri vprašanj za preverjanje in ocenjevanje znanja:

Ali se je človek razvil iz opice?

Ali se je človek razvil iz šimpanza?

Kateri primat je najbolj soroden človeku?

Napiši, kako se je razvijal človek, oziroma kako je potekala evolucija človeka.

Kdo so primati in koga uvrščamo med primate?

Zakaj je dvonoţna hoja pomembna novost za človeka?

Opiši, kaj je značilno za neandertalca in kako se loči od sodobnega človeka.

Kje se je prvič razvil Homo sapiens oziroma sodobni človek? Kje na tej celini se je razvil, označi na zemljevidu.

Ali se je človek razvil pozno ali zgodaj v zgodovini Zemlje? Kako je potekala zgodovina Zemlje? V katerem obdobju zgodovine se je razvil človek in od kdaj do kdaj je to obdobje trajalo?

Kateri človečnjak je prvi uporabljal ogenj? Za kaj vse je uporabljal ogenj?

Kateri človečnjak se je prvi odselil iz Afrike in naselil druga območja našega planeta? Na zemljevidu označi pot s puščicami, kam vse se je odselil in napiši ime celine.

Tabela 15: Potek učne ure 2

oblika Aktivnost učitelja / Aktivnost učencev

UVAJANJE 10

-Učitelj da navodilo za delo v dnevu.

BIOLOGIJA

- Učenci na telefonu preko aplikacije kahoot odgovorijo na nekaj vprašanj o evoluciji človeka. O tem se nato glede na odgovore pogovorijo skupaj z učiteljem.

Vpraša lahko na primer: Katera ţival je najbliţja sorodnica človeku? (šimpanz), Ali človek spada v sistem ţivali? (da) in podobno. Učenci na telefonu kliknejo odgovor, ki se izpiše na ekranu računalnika in tako pridejo do pravilnih odgovorov.

GEOGRAFIJA

-Učenci preko aprikacije kahoot odgovorijo na vprašanja, ahko je na primer, naj na zemljevidu označi, kje se je prvič pojavil človek. Kateri del Afrike je zibelka človeštva? (vzhod) … Ostalo je enako kot pri biologiji.

ZGODOVINA

-Učenci preko aplikacije kahoot odgovorijo na vprašanja. Vprašanje je lahko: V katerem obdobju se je razvil človek? (prazgodovina), Naštej nekaj najdb na

- Učenci v skupinah rešujejo različne naloge, premikajo se od mize do mize, na katerih so zapisana navodila z naučijo o dvodelnem latinskem poimenovanju (na listu zapisano uvrščanje človeka) ter kako v latinščini rečemo človeku. S pomočjo evolucijskega drevesa v učbeniku pogledajo, kako uvrstimo človeka v sistem ţivih bitij.

Ugotovitve zapišejo v zvezek.

2. TOČKA: PRIMATI

- Učenci se naučijo, da človeka uvrščamo med primate, kar preberejo v učbeniku (tudi kdaj je bil zadnji skupni prednik in njihove značilnosti), s pomočjo videoposnetka (npr. iRokus plus-učbenik za bio 9) ugotovijo, da je najbliţji sorodnik človeka šimpanz. V učbeniku preberejo, kaj človeka loči od ostalih primatov. Ugotovitve zapišejo v zvezek.

3. TOČKA: ČLOVEČNJAKI

- Učenci pri tej točki pogledajo slike različnih človečnjakov, razvrstijo jih po vrstnem redu, kdaj so ţiveli. Pomagajo si z besedilom o človečnjakih (napisane so značilnosti posameznega človečnjaka -Homo habilis, -Homo erectus, -Homo neandertalensis, Homo sapiens - značilnosti: prehrana, velikost lobanje, značilnosti telesa, fosilni ostanki, kraji, kjer je človečnjak ţivel, velikost, drugo).

-Ponovijo s spominom - slika- ime človečnjaka-bistvena značilnost (npr. sodobni človek slika -sodobni človek

ime-edini ţiveči človečnjak, ali pa slika neandertalca-neandertalec-ţivel je istočasno kot sodobni človek in podobno).

GEOGRAFIJA:

Enako kot pri biologiji.

1.TOČKA: VZHODNA AFRIKA

-Učenci preberejo značilnosti vzhodne Afrike - podnebje, ţiva bitja, prebivalstvo, savana in podobno. Iz učbenika izvejo tudi, da je Afrika zibelka človeštva. O vzhodni Afriki pogledajo videoposnetek. Ugotovitve zapišejo v zvezek.

2. TOČKA: NAJDIŠČA V AFRIKI IN SELITVE -Učenci s pomočjo spleta-računalnika raziščejo, katera so znana najdišča človečnjakov v Afriki. V zvezek zapišejo 5 najdišč (drţav), kjer so našli vsaj 3 vrste človečnjakov.

-Pogledajo projekcijo selitve sodobnega človeka iz Afrike in Afriko, Evropo, Azijo narišejo v zvezek ter s puščicami označijo smer selitev.

3. TOČKA: NAJDIŠČA SLOVENIJE

-Učenci v zvezek narišejo Slovenijo. S pomočjo učbenika zgodovine označijo glavna nahajališča človeka iz stare kamene dobe ter poleg najdišč zapišejo imena. Pogledajo, kaj so v teh najdiščih od človečnjakov našli (npr. piščal- Jama Divje babe), kar je zapisano v besedilu, poleg narisane drţave zapišejo tudi lokacije - predmet.

ZGODOVINA:

-Enako kot pri biologiji.

1.TOČKA: ČLOVEČNJAKI S ČASOVNICO

-V zvezek učenci narišejo časovnico in s pomočjo učbenika označijo, kdaj je ţivel posamezen človečnjak.

O človečnjakih v učbeniku tudi preberejo. Če je dovolj časa, lahko preko i-učbenika pogledajo posnetek o pomenu ognja, shemo o človečnjakih ali posnetke o prednikih.

2.TOČKA: PRAZGODOVINA

-Naučijo se značilnosti prazgodovine s pomočjo besedila, glavne ugotovitve zapišejo v zvezek. Izvejo o načinu ţivljenja prvih ljudi, vse od uporabe orodja, do umetnosti in do uporabe ognja.

3.TOČKA: ODKRITJA

-Učenci pogledajo slike različnih odkritij v Sloveniji in drugih drţavah in o njih pogledajo posnetke (npr.

i-87

učbenik ali posnetek na youtubu o piščali iz kosti.

jamskega medveda, jamske slike). V zvezek odgovorijo na vprašanja iz učbenika.

ZAKLJUČEK

5 minut

frontalno, individualno, razlaga, delo z delovnimi listi (domača naloga)

- Za konec učitelji učencem razdeli delovne liste (medpredmetno povezavo vseh predmetov), ki jih rešijo med uro ali za domačo nalogo in tako ponovijo in utrdijo snov.

-Učitelj na kratko ponovi, kaj so se v učni uri naučili.

-Učitelj in učenci se poslovijo.

4.3.2.3 Delovni list za učence

Delovni list: EVOLUCIJA ČLOVEKA

1. Koga vse uvrščamo med primate? Napiši 5 primerov. Napiši, kakšne so značilnosti primatov?

________________________________________________________________________

2. Obkroţi črko pred najbliţjim sorodnikom človeka!

d)

e)

3. Kaj je bilo značilno za neandertalca? Primerjaj ga s sodobnim človekom!

_____________________________________________________________________

4. Kje so našli predmet na spodnji sliki?__________________________________

Kaj je ta predmet?______________________ Iz česa je izdelan?_____________________

Zakaj je pomemben na svetovni ravni?________________________________

Kdo ga je uporabljal?_____________________

5. Z DA označi, če je trditev pravilna, z NE pa, če trditev ni pravilna. Napačne trditve popravi!

Zadnji skupni prednik primatov naj bi se razvil pred 65 milijoni let. DA NE Za vse primate je značilna pokončna hoja. DA NE Sodobni človek se je prvič razvil v Afriki. DA NE Homo sapiens je edina vrsta med vsemi človečnjaki, ki je preţivela. DA NE Obdobje, ko se je človek prvič razvil, imenujemo mlada kamena doba. DA NE

6. Na zemljevidu označi glavna nahajališča ostankov človečnjakov v Sloveniji.

7. S puščicami označi selitve sodobnega človeka. Z rdečo barvo označi, kje je najstarejše nahajališče.

89 4.3.2.4 Dodatna gradiva

Dodatna gradiva, ki jih lahko uporabite pri tej temi:

 Učbeniki, ki so opisani v magistrski nalogi.

 Link do aplikacije Kahoot: https://kahoot.com/ .

 Sistem ţivih bitij, ki ga uporabljate pri pouku.

 Slike evolucijskega drevesa primatov iz učbenikov.

 Uvrščanje človeka z latinskimi imeni (pomagate si lahko s spletom).

 Slike človečnjakov, ki so v učbeniku ali najdete na googlu. Pomagate si lahko tudi našo učno pripravo 1.

 Igro spomin lahko oblikujete sami, tako kot je opisano pri učni pripravi 1, ali pa s sliko, imenom človečnjaka in značilnostmi. Pri tem si lahko pomagate z i-učbenikom za biologijo - Rokus plus (skopirate in izreţete slike, imena in lastnosti).

 Časovnico človečnjakov najdete v učbenikih za zgodovino in biologijo.

 Videoposnetek selitev človeka na https://www.youtube.com/watch?v=CJdT6QcSbQ0, ki mu lahko dodate podnapise.

 Najdišča v Afriki: Chad, Taung, Rurkana jezero, Etiopija, Kenija, Juţno Afriška Republika, Tanzanija, Turkana najdete na spletu

 Najdišča Slovenije so zapisana v učbeniku za zgodovino - skupaj z zemljevidom so označena mesta in kaj so tam našli.

 Nenadertalčeva piščal, videoposnetek na

https://www.youtube.com/watch?v=EqAbtBO2_6Q

 Mamut videoposnetek na https://www.youtube.com/watch?v=zXCBbrebUj0

 Videoposnetek piščali in drugih odkritjih na

https://www.youtube.com/watch?v=OmwtrC7Y0O0

 Videoposnetek jamskih slik na: https://www.youtube.com/watch?v=ZjejoT1gFOc 4.3.3 MUZEJI IN EVOLUCIJA ČLOVEKA

Učence lahko za naravoslovni dan v 9. razredu pri biologiji, v 8. razredu pri geografiji in v 7.

razredu pri zgodovini odpeljemo v različne muzeje, ki razstavljajo in predstavljajo ţivljenje naših prednikov. V Sloveniji je več takih muzejev, nekateri imajo tudi različne delavnice, ki

se jih z učenci in dijaki lahko udeleţimo. Ti muzeji so: Slovenski etnografski muzej, Prirodoslovni muzej Slovenije, Narodni muzej Slovenije in Goriški muzej. Z učenci se lahko odpravimo na ekskurzijo tudi v sosednjo drţavo Hrvaško in obiščemo znani Muzej Krapinskih neandertalcev. Pregledali smo spletne strani muzejev in navedli njihove glavne značilnosti.

4.3.3.1 SLOVENSKI ETNOGRAFSKI MUZEJ

V tem muzeju si lahko ogledamo različne razstave, povezane s kulturo. V okviru šolskih naravoslovnih dni se lahko udeleţimo vodenja po razstavi z naslovom Med naravo in kulturo, kjer spoznamo slovensko in neevropsko dediščino. Razstavljajo več kot 300 predmetov in učence predstavijo, kako so naši prednamci izdelovali različne predmete in kako so bili povezani z naravo. V delu muzeja O vodi in zemlji je kar nekaj predmetov, ki so povezani z nabiralništvom, lovom, ribolovom, pridelovanjem in predelovanjem hrane ter različnimi obrtmi, kot so lončarstvo, čevljarstvo in podobno. V delu razstave Potrebno in nepotrebno je predstavljena vloga oblačil. Ogledamo si lahko tudi enourno vodenje Kaj so delali naši predniki, katerega rdeča nit so predmeti, ki so jih predniki uporabljali, da so preţiveli.

Program vključuje tudi različne zgodbe in ustvarjanje, namenjen pa je predvsem mlajšim (Slovenski etnografski muzej, b.d.)

4.3.3.2 PRIRODOSLOVNI MUZEJ SLOVENIJE

Med stalnimi razstavami muzeja je geološko - paleontološka zbirka, ki prikazuje zgodovino našega planeta. V enem delu so pojasnjeni geološki pojmi, povezani z zgradbo Zemlje, starostjo in pomenom fosilov, in predstavljena so različna geološka obdobja. V drugem delu se poučimo o ţivalstvu in rastlinstvu v paleozoiku, mezozoiku in kenozoiku. Razstavljeni so različni fosili in okostja, npr. jamskega leva, ledenodobnega nosoroga, mamutov zob in okostje. Holocenski fosili pa izvirajo z najdišč na Ljubljanskem barju. Na spletni strani so tudi zvočni vodniki, ki nas popeljejo skozi zgodovino Zemlje in mnogo naučijo o mamutih in jamskih medvedih, ki so ţiveli istočasno kot naši predniki. V muzeju organizirajo strokovna vodstva po stalnih zbirkah, ki trajajo 45 minut, in občasne razstave ter učne ure z delovnimi listi. Izvajajo tudi različne delavnice, uporabljajo delovni list za 60 minutno učno uro paleontologije, kjer otroci prebirajo besedila s panojev, prerisujejo risbe in primerjajo fosile z današnjimi ţivalmi. Potekajo tudi različna predavanja, tudi o evoluciji človeka (Darwin, razvoj ţive narave, učlovečenje, človek kot del narave, evolucija človeka) (Prirodoslovni muzej Slovenije, b.d.).

4.3.3.3 NARODNI MUZEJ SLOVENIJE

V Narodnem muzeju Slovenije najdemo zelo pomembno najdbo iz Slovenije - neandertalčevo piščal iz jame Divje babe, ki si jo lahko tudi ogledamo. Domnevajo, da je ta piščal najstarejše glasbilo na svetu, staro 60.000 let. Na spletni strani muzeja lahko preberemo podatke o piščali in pogledamo različne posnetke ter skladbe, zaigrane na piščal. Piščal iz Divjih bab je izredno pomembna za človeštvo, zato lahko učencem naročimo, da na spletni strani o njej vse preberejo, saj je napisano zelo sistematično in zanimivo, izvejo lahko, od kod izvira, koliko je stara, kdo jo je naredil, kako jo je izdelal, o svetovnem pomenu njene najdbe ter razne zanimivosti. Virtualno lahko pogledamo tudi zelo zanimivo razstavo. Med stalnimi razstavami je tudi Stičišča svetov, ki predstavi preteklost ozemlja današnje Slovenije od

kamene do bronaste dobe. Za različne starosti učencev imajo v muzeju različne razstave in doţivetja, ţe z otroki, starimi več kot 5 let, lahko v muzeju na 45 minutni delavnici odkrivamo ţivljenje jamskih ljudi (kamena doba, različni materiali in ţivljenje jamskih ljudi, najstarejša piščal na svetu, praktična izdelava tega inštrumenta in druga opravila jamskega človeka, zvoki piščali in ustvarjanje lastnega napeva ter jamske slikarije, izdelava ognjišča, vrtanje luknjic v kost in strganje koţe ter sestavljanje lastnega glasbila, na katerega tudi zaigrajo). Na spletu najdemo tudi povezave do različnih gradiv o piščali in posnetke, ki jih lahko pokaţemo učencem, delavnica je namenjena otrokom vseh starosti in tudi odraslim. Otroci se lahko v muzeju preizkusijo tudi kot detektivi preteklosti, ta izkustvena delavnica je namenjena učencem od petega razreda dalje. Učenci zunaj v arheopeskovniku z orodji tudi izkopavajo, iščejo in raziskujejo materialne vire. Sprehodijo se po zbirkah in spoznajo najpomembnejše predmete (deblak z Ljubljanskega barja, situla iz Vač, piščal iz Divjih bab in podobno). Lahko uporabljamo tudi delovni list, npr. v delavnici Koliščarji in izgubljeno bodalo, namenjeno je učencem od petega razreda dalje, otroci se seznanijo s kulturo koliščarjev na Ljubljanskem barju, spoznajo prazgodovino in kasnejše dobe v ţivljenju človeka, predvsem bakreno dobo.

Za starejše otroke in tudi odrasle je namenjenih več delavnic, vodenja so povezana z razvojem človeka (»150.000 let prazgodovine v eni šolski uri« za učence od 7. razreda dalje, »jamski ljudje in piščal« za isto starost, in »arheologija pa te fore«). Pri prvem vodenju spoznajo neandertalca, kamena orodja, koliščarje, najstarejšo piščal na svetu, prazgodovinske najdbe Slovenije in kasnejša obdobja, izdelajo piščal in se preizkusijo v zabavnem kvizu. Kviz lahko najdemo tudi na spletni strani, hkrati je mnogo gradiv, posnetkov in idej za dejavnosti. V delavnici Jamski ljudje in piščal učenci v eni uri in pol izvejo o svetovnem pomenu piščali iz jame Divje babe, najstarejšem glasbilu na svetu, o razvoju človeka, pomenu uporabe kamnitih orodij. Tudi ob slikovnem gradivu spoznavajo evolucijo človeka, potipajo predmete iz preteklosti, razvrstijo orodja v časovni trak, se preizkusijo v izdelavi neandertalčeve piščali in zaključijo z druţabno igro Lov na mamuta ter sodelujejo v ustvarjalni delavnici. Na spletni strani najdemo zvočne posnetke, kvize in druge igre ter razno dodatno gradivo, s pomočjo katerega lahko učenci izdelajo referat. Na večurnem vodenju Arheologija pa te fore učenci spoznavajo zgodovino človeštva, voden ogled jih popelje do zbirke različnih zgodovinskih predmetov, s pomočjo čutil te predmete čim bolj podrobno spoznajo, tudi piščal iz Divjih bab, tako opravijo potovanje skozi skoraj vsa obdobja zgodovine (Narodni muzej Slovenije, b.d.).

4.3.3.4 GORIŠKI MUZEJ

V muzeju potekajo različna predavanja, tudi predavanje Evolucija človeka - kost, kamen in plen. Leta 2019 je bilo predavanje o evolucijskem drevesu človečnjakov in razvoju človeka, o prvi uporabi orodja naših prednikov in njihovem plenu. Poleg tega pa je v Goriškem muzeju na voljo veliko različnih programov, na katerih se otroci učijo o ţivljenju prednikov in delu arheologov, med njimi je muzejski kovček Arheologinja na obisku (predstavljeno je delo na terenu in v muzeju, arheološki delovni proces, najdbe, lokalna arheološka dediščina). Učenci spoznajo zanimive predmete, s katerimi lahko tudi rokujejo, rešujejo delovne liste in miselne vzorce. Ta delavnica lahko poteka tudi na njihovi šoli dve šolski uri. Drugi način, kako lahko učenci spoznajo delo arheologa, je delavnica »Arheopeskovnik, spoznajmo poklic arheologa«, (učenci spoznajo delo arheologa, ko odkrivajo predmete v arheopeskovniku, jih prepoznajo, rišejo, merijo, razvrščajo in pripravijo muzejsko razstavo, tako spoznajo različna arheološka

obdobja). Delavnica je na lokaciji Muzejske zbirke Ajdovščine, traja pa 2-3 šolske ure. Z učenci se lahko udeleţimo tudi delavnice o fosilih »Izdelaj svoj fosil« (spoznajo osnovne podatke o fosilih, kako nastanejo, kdo jih raziskuje in katere so najpomembnejše zbirke fosilov). Nato si ogledajo celotno zbirko fosilov, po ogledu pa sledi praktični del, ko učenci izdelajo kopijo izbranega fosila. Lokacija je Muzejska zbirka Ajdovščina, traja 2-3 šolske ure (Goriški muzej, b.d.).

4.3.3.5 MUZEJ KRAPINSKIH NEANDERTALCEV

Muzej krapinskih neandertalcev je na Hrvaškem v Krapini, blizu meje s Slovenijo pri Rogaški Slatini. Na spletni strani muzeja je mnogo napisanega v hrvaščini in angleščini o muzeju ter o ţivljenju neandertalcev. Osredotočenost je na razvoj človeka, ţivljenje skozi zgodovino ter raziskovanje preteklosti ljudi. Muzej je opremljen z modernimi pripomočki, kot so različne table, posnetki, modeli in podobno. Na koncu potovanja skozi čas pridejo učenci do hominidov, nato pa do neandertalcev. S pomočjo lutk je prikazano njihovo ţivljenje, okolje in kultura v času kamene dobe, nazorno je prikazana tudi anatomija človečnjakov. V posebnem prostoru je zbirka najdb z območja Krapine, predvsem okostja in drugi predmeti, sprehodimo se tudi do poti, po katerih je hodil predhistorični človek. Na spletni strani muzeja je tudi virtualno vodenje skozi muzej, ki je zelo zanimivo in poučno. Najdemo tudi različne zbirke - geološke zbirke mineralov, kamnov, zemljevidov in slik, ogledamo si lahko paleontološko zbirko s 73 vrstami, fosile rastlin in ţivali pa tudi zbirko skulptur in eksperimentalno arheološko zbirko. Nudijo tudi veliko različnih dogodkov, povezanih z evolucijo človeka. Na spletni strani je DVD in informacije o avdio vodičih. Posebni del spletne strani je namenjen tudi izobraţevanju, kjer lahko učenci na primeru lika Pepa veliko izvejo o ţivljenju neandertalcev (lov in hrana, ogenj, vsakodnevno ţivljenje). Vpogled lahko dobijo tudi v teorijo Velikega poka, udeleţijo se lahko tudi delavnic »Ustvarjanje časovnice geološkega časa« in »Razvij se in se ne razjezi«, kjer so prikazane ţivali in rastline skozi geološko

In document ČLOVEKA IN PREDLOGI ZA IZBOLJŠAVE (Strani 92-0)