3 MATERIAL IN METODE
3.1 LOKACIJA OBJEKTA RUDARSKA HIŠA
Izvajanje raziskave oziroma izvedba vzorčenja je potekala na dveh lokacijah. Prva je rudarska hiša, ki se nahaja severno od mestnega jedra Idrije in severovzhodno od rudnika živega srebra, na Bazoviški ulici 4, 5280 Idrija. Sicer je v Idriji še približno 100 rudarskih hiš, od tega jih je kar 66 naseljenih, 35 pa nenaseljenih. Med slednje spada tudi obravnavana hiša (sliki 8 in 9).
33
VSE Več kot 5 lastnosti 3-5 lastnosti 0-3 lastnosti
Slika 8: Zemljevid lokacije rudarske hiše – črna pika (Google Zemljevidi, 2021)
Slika 9: Graf rudarskih hiš v Idriji (IDRIJA 2020, 2021)
Za obravnavo hiše na Bazoviški ulici smo se odločili na podlagi dejstva, da je najbolje ohranjena. Danes je del muzejske zbirke, v njej poteka kar nekaj pedagoških, kulturnih in umetniških dejavnosti.
Po svoji zunanjosti je podobna slovenski alpski hiši oz. njeni škofjeloško-cerkljanski različici, posebnosti oziroma razlike so posledica geografskih in vremenskih razmer, delavske kulture in gozdarske tradicije, predvsem pa velike prostorske stiske na območju Idrije.
Idrijska rudarska hiša je potisnjena v breg in s pročeljem obrnjena v dolino. Večnadstropna stavba je na prvi vtis skoraj cela lesena, zgrajena v mešani skeletni in kladni konstrukciji s polnili iz manjvrednega materiala. Spodnji prostori (klet) in banjasto obokane kuhinje ter veže v pritličju in nadstropjih so zidani s kamnom in ilovico zaradi protipožarnih predpisov. Stene so obite z letvami na ribjo kost, ometane z malto in pobeljene z apnenim beležem. Po debelini vseeno ne presegajo 15 cm (Gnezda, 2002).
Ostrešje je prekrito s skodlami in šinklni15. Streha je dvokapna, z naklonom okoli 60 stopinj;
žlebovi so leseni. Hiša ima značilni dvojni kamniti dimnik. Majhna dvokrilna okna (60/90 cm) na čelni fasadi dajejo vtis prenatrpanosti in so navadno razporejena v nadstropjih od spodaj navzgor po pravilu: 3-3-4-1. Kletna okna so majhna in zamrežena. Hišni in kletni vhod sta na pribrežnem delu stavbe. Balkoni imenovani tudi ganki16 so leseni in odprti, postavljeni pod napušč stranske fasade. Posebnost so tudi ajkrli17 (enojna ali dvojna okna v strešnih pomolih oz. frčadah), ki dajejo potrebno svetlobo in zrak stopniščem, vežam in kamram18 v nadstropjih in na podstrešju (Gnezda, 2002).
Hiša je bila povečana s podaljševanjem ali združevanjem strešnih pomolov, še večkrat pa s širjenjem podstražnc19 (podstrešnih kamr) nad osnovno stavbno maso. Ostali prizidki v pribrežnem delu stavbe služijo različnim namenom, postavljeni so pravokotno na strešno sleme, večinoma so leseni in neometani. Do rudarske hiše vodi ozka pot, v njeni neposredni bližini pa je ograjen zelenjavni vrt, na katerem ni primanjkovalo pelina (Gnezda, 2002).
Sam objekt ima 5 nadstropij – klet, pritličje, prvo nadstropje, drugo nadstropje in podstrešje.
Hiša resnično daje občutek veličastnosti, še posebej, ko se vzpenjaš iz nadstropja v nadstropje.
V pritličju nas takoj ob prihodu v vežo na steni pozdravi ptičja kletka. Rudarji so bili namreč veliki ljubitelji ptičjega petja. V hišah so lahko tako imeli tudi do 10 kletk različnih vrst ptic.
Najpogostejše so bile sinice, kosi, ščinkavci itd. Naravnost nas pot pelje skozi črno kuhinjo, kjer se je pripravljala hrana (slika 11). Le ta je bila izredno skromna. Naravnost iz kuhinje stopimo v leseno stranišče oziroma stranišče na štrbunk20. Na koncu je še prostor po imenu gank, kar pomeni lesen balkon pod strešnim napuščem. Vsi našteti prostori so bili v določeni meri obnovljeni in v tem sklopu nismo vzorčili. Desno iz veže lahko pridemo v osrednji prostor ali tako imenovano hišo21 (slika 10), katera je bila središče življenja in je združevala več funkcij – delo, spanje, zabavo in obedovanje. V levem kotu je velika krušna peč, v desnem kotu je bohkov kot22. V sredini je velika miza, okoli nje stoli in klopi. Iz osrednjega prostora je na levi strani tudi vstop v kamro, to je dodaten prostor za spanje, v njej je enoposteljna soba in lesena zibelka za otroka (Gnezda, 2002)
Ozke in zavite lesene stopnice, tik za glavnim vhodom vodijo v prvo nadstropje, kjer so trije prostori. Osrednji prostor je danes namenjen pedagoški dejavnosti in je obnovljen. Levo iz stopnišča lahko skozi črno kuhinjo vstopimo v podstražnco. Desno od vhoda v podstražnco lahko nadaljujemo na balkon. Ob izstopu iz črne kuhinje v drugem nadstropju se lahko po
Slika 10: ''Hiša'' ali osrednji prostor druženja, dela in obedovanja
zavitih stopnicah povzpnemo še v drugo nadstropje. Ob prihodu v drugo nadstropje so spet trije prostori; dve ''podstražnci'' in ponovno črna kuhinja. Tudi tu so lesene stopnice, ki vodijo v 3.
nadstropje, katero je zaradi svoje starosti in neohranjenosti nedostopno (Gnezda, 2002).
Slika 11: Črna kuhinja v pritličju (Mestni muzej Idrija – Cerkno, 2021)
3.2 LOKACIJA OBJEKTA IDRIJSKA KAMŠT
Druga lokacija, oziroma drugi obravnavni objekt - Idrijska kamšt, se nahaja jugo-vzodno od mestnega jedra in vzhodno od rudnika, na naslovu Vodnikova ulica 22, 5280 Idrija, Slovenija (slika 12).
Mogočna zidana stavba v parku Mejca, ki je ni moč spregledati, v sebi skriva izredno pomembno zgodbo, ki je del pestre in obsežne zgodovine mesta. Kako velika je ta vodna črpalka, od daleč ni mogoče ugotoviti. Šele takrat, ko človek stopi do mogočnega črpalnega kolesa, si lahko začne predstavljati velikost kolesa.
Vzorčenje na lesenem vodnem kolesu smo izvedli na naperah23. Vzorčili smo samo elemente za katere smo predvidevali, da so najstarejši oz. da pripadajo prvotni konstrukciji. Vzorčenje je bilo izvedeno tako, da smo zajeli vzorce s čim več branikami.
Slika 12: Lokacija objekta kamšti – črna pika (Google Zemljevidi, 2021)
3.3 ODVZEM VZORCEV ZA DENDROKRONOLOŠKE ANALIZE
Za vzorčenje smo uporabili metodo vrtanja. Pomembno in najbolj zaželeno je, da vzorčimo na takem mestu, kjer bi lahko dobili oboje – zadnjo braniko in stržen. To pomeni, da se vzorči čim bolj radialno na element.
Slika 13: Odvzem izvrtka – RUD01, vrtanje v lego (drugo nadstropje)
Slika 14: Oprema za izvedbo terenskega dela – baterijski vrtalni stroj, svedri, dleta, rokavice, lesno lepilo, klešče, noži, kovinska palica za izvlek izvrtka, lesene utorne palice, leseni čepi za zaprtje vzorčene izvrtine
Pri odvzemu vzorcev smo upoštevali, da se moramo zavedati pomena objektov in biti pozorni, da se z vzorčenjem ne bi ogrozilo oziroma zmanjšalo trdnosti nosilnih elementov objekta. To je bilo v našem primeru še pomembneje, saj sta oba objekta del skrbno čuvane muzejske zbirke.
Pred začetkom vzorčenja je bil potreben temeljit vizualni pregled objekta. Nato smo zastavili okvirni plan dela. Ogledali smo si potencialna mesta za vzorčenje in ocenili les. Les na objektih lahko vizualno uvrstimo v več skupin:
• Les je vidno mlad, objekt je bil nedolgo nazaj obnovljen, vzorčenje sicer lahko izvedemo, a ne bomo dobili podatkov o starosti, ki bi lahko bili prav posebej interesantni.
• Les je ohranjen, vgrajen, na zunaj izgleda ohranjen, primeren za vzorčenje.
• Les je že na videz poškodovan, mehak, vidni so znaki okužbe gliv in insektov. Tak mehak les, vsekakor ni primeren, saj lahko v notranjosti svedra les kolabira, se zgosti in ustvari čep. To pomeni, da les ni kompakten in da vzorec ne bo primeren za kasnejšo analizo.
Po končani vizualni analizi smo pričeli z vrtanjem s posebnim svedrom, pri čemer iz lesa potegnemo izvrtke. Vrtali smo z baterijskim vrtalnikom znamke Bosch in s posebnim votlim svedrom premera 16 mm (slika 14). Pri lesenem vodnem kolesu smo vrtali v napere kolesa (slika 15), v rudarski hiši pa smo vrtali v elemente, ki so se nam zdeli vizualno primerni (pretežno v lege in strešne nosilce), pri tem pa smo gledali, da imajo zadosti branik in če je le mogoče, da so prisotne tudi zadnje branike pod skorjo (slika 13).
Pri vsakem odvzemu smo si na načrtih označili mesto odvzema, vsak korak pa smo tudi fotografirali, da smo jasno dokumentirali mesta odvzemov izvrtkov.
Slika 15: Vrtanje na objektu kamšt
Pri vrtanju nismo imeli večjih težav, saj smo pretežno vrtali v mehke iglavce. Vrtanje poteka tako, da se s svedrom postavimo pravokotno na element in pričnemo z vrtanjem. Ko sveder prodre do ocenjene globine stržena elementa v katerega vrtamo, se z vrtanjem preneha in sveder previdno povleče iz elementa. Tu je več možnih razpletov:
• Sveder lahko vzamemo iz izvrtine, vendar izvrtek ostane v izvrtini v tem primeru smo uporabili kovinsko palico s katero smo previdno izvlekli izvrtek na koncu izvrtine, kjer se je še držal (slika 16 in 17). Celoten izvrtek smo potem nalepili na nosilno letvico.
Slika 17: Izvlek izvrtka s pomožno kovinsko palico Slika 16: Izvrtek je ostal v izvrtini
• Izvrtek se lahko med odstranjevanjem svedra iz izvrtine zlomi ali drugače poškoduje.
V tem primeru poskušamo izvrtek na lesenem nosilcu z utorom zlepiti skupaj in ga za analizo pripraviti tako, da poskušamo ohraniti prvotno obliko izvrtka. V primeru, da se izvrtek prelomi ali na kakršenkoli način deformira, to zabeležimo in po potrebi končnemu rezultatu prištejemo približno toliko branik, kot se jih je poškodovalo in niso bile merjene (slika 18). Če je izvrtek poškodovan v tolikšni meri, da so branike neprepoznavne, oziroma bi bila analiza nemogoča, izvrtek zavržemo (le v redkih primerih).
• Izvrtek lahko s pomočjo svedra lepo izvlečemo, izvrtek je cel, previdno ga odstranimo iz svedra in ga položimo in zalepimo na utorno palico (slika 19).
• Izvrtek lahko tudi obtiči v sredini svedra, vendar ga zaradi občutljivosti ne smemo vleči na vrhu svedra. V tem primeru sveder odstranimo iz vrtalnika (pri tem pazimo, da se ne opečemo, saj je sveder zaradi trenja vroč) in previdno z leseno palico premera 5 mm odstranimo izvrtek iz svedra. Sveder nato ponovno namestimo na vrtalnik.
Slika 18: Primer poškodovanega izvrtka (desno)
Slika 19: Primer celega izvrtka
Nekateri vzorci so med odvzemom, zaradi okužb in razkroja razpadli, k temu pa je lahko botrovalo tudi, če smo zavrtali preko larvine (kanal v lesu, ki ga povzročijo lesnih škodljivci).
V takem primeru smo vrtanje ponovili.
Vse izvrtke smo sproti označevali in sicer pod dvema različnima kodama:
• RUD01 – RUD20 – za rudarsko hišo
• KAM01 – KAM12 – za kamšt
S sprotnim označevanjem smo zagotovili preglednost in doslednost naših podatkov, saj smo le tako lahko natančno analizirali vzorce (slika 20).
V rudarski hiši smo odvzeli 20 vzorcev v tramovih predvsem iz leg, špirovcev ali nosilnih tramov. Na objektu Idrijske kamšti pa smo odvzeli 12 vzorcev, od tega vse v naperah kolesa.
Slika 20: Vsi vzorci iz rudarske hiše; na terenu nalepljeni na nosilne letvice z utorom
3.4 PRIPRAVA VZORCEV ZA RAZISKAVE Vzorci za dendrokronološke preiskave
Po terenskem delu je bilo treba vzorce pripraviti za nadaljnjo analizo. Izvrtke smo že na terenu prilepili na utorne palice z PVAc lepilom in sicer pravokotno na letnice (slika 21). Zraven smo pripisali ustrezno kodo – ime objekta in zaporedno številko vzorca. Ko so bili vsi odvzeti vzorci ustrezno prilepljeni na utorno palico, se je terensko delo zaključilo.
V naslednjem koraku smo vzorce v delavnici Oddelka za lesarstvo Biotehniške fakultete s krožno žago razžagali tako, da je bil vsak vzorec na svoji letvici. Vzorce smo nato brusili na tračnem brusilnem stroju po dolžini do globine sredine izvrtka. Brusili smo postopoma, s papirji različnih granulacij (80, 120, 180, 240, 280, 320 in 400) (slika 22).
Pri brušenju je bila potrebna velika pozornost in previdnost. Ob nepravilnem brušenju, bi se lahko površina segrela in zasmodila, kar bi lahko kasneje onemogočilo datiranje samega vzorca.
Prah, ki je nastal pri delu smo odstranili z izpihovanjem s stisnjenim zrakom, saj bi le-ta lahko otežil dendrokronološko analizo. Delo se je nadaljevalo v laboratoriju Katedre za tehnologijo lesa na Oddelku za lesarstvo.
Slika 21: Lepljenje vzorca KAM08 na leseno palico z utorom
Slika 22: Brušenje vzorcev na tračnem brusilnem stroju
Slika 23: Vzorci pripravljeni na analizo
Identifikacija lesa in dendrokronološke analize
S pomočjo stereo mikroskopa smo vse vzorce najprej pregledali in določili vrsto lesa.
Meritve širin branik smo izvajali s pomočjo sistema za merjenje širin branik in širin ranega in kasnega lesa, ki je sestavljen iz:
• pomične mizice LINTAB
• mikroskopa Olympus
• kamere Nikon Coolpix
• monitorja mikroskopa Sony
• optičnega čitalnika HP Scanjet G4010
• osebnega računalnika – na katerem je program CooRecorder 9.5 in program TSAPWin 4.81j
Slika 24: Skeniranje vzorcev
Vse vzorce (slika 23) smo po sklopih s pomočjo optičnega čitalca skenirali z ločljivostjo slike 1200 točk na kvadratni palec (DPI) (slika 24). S tem skenom pridobimo digitalni zapis slike iz katerega je mogoče pridobiti informacije o širinah branik.
Na osebnem računalniku smo v programu CooRecorder 9.5 odprli datoteko s skeniranimi vzorci in pričeli z izvajanjem meritve širin branik. Meritev nam opravi funkcija v programu, vse kar moramo narediti je, da z zaporedno točko označujemo letnice. Ker je les iglavca primer, pri katerem so letnice izrazite, lahko letnice program označi samodejno. Zaradi razpok in morebitnih napak je nujen skrben pregled in morebitna korekcija avtomatskega zaznavanja in merjenja (slika 25).
Pri samem postopku je potrebno biti pozoren:
• da še pred začetkom merjenja preverimo morebitno prisotnost stržena
• točke, s katero označujemo letnice, morajo biti postavljene pravokotno na letnice, saj bi v nasprotnem primeru podatek o širini branike lahko bil večji kot je v resnici, pri datiranju pa bi se zato pojavile težave.
• Merili smo od periferije proti strženu, torej od najmlajše branike proti najstarejši.
• V primeru razpok smo te ustrezno označili, da se to upošteva pri meritvi.
Slika 25: Posnetek zaslona iz programa CooRecorder 9.5. – rumeno so označene letnice; z rdečimi oznakami je označena razpoka
• Istočasno, kot označujemo točke na računalniku, pregledujemo tudi fizični vzorec, ki ga imamo ob sebi na pomični mizici LINTAB. Na mestih, kjer na skenirani sliki jasno ne razberemo letnic, situacijo preverimo s pomočjo stereo-mikroskopa.
• V primeru, da smo pri odvzemu vzorcev izgubili katero od zadnjih branik, moramo končnemu podatku oziroma ugotovljenemu letu dodati toliko let, kolikor je bilo odstranjenih branik (Čufar, 2010).
Slika 26: Delo v laboratoriju
Slika 27: Delo v laboratoriju
3.1 DENDROKRONOLOGIJA
Delo smo nadaljevali s programom TSAP Win. Program TSAP Win pridobljene podatke shrani, obdela in grafično prikaže kot zaporedje širin branik v odvisnosti od časa.
Eden izmed ključnih korakov je, da zaporedja širin branik, ki smo jih pridobili, primerjamo z že obstoječimi referenčnimi kronologijami širin branik za obravnavano lesno vrsto (slika 28).
V našem primeru je bila to pretežno jelka – torej smo pridobljene podatke primerjali s slovensko jelovo kronologijo ABAL2002 (slika 28). Ob uspešni dataciji smo lahko za vsako braniko na odrezku določili leto nastanka (Straže in sod., 2018).
Slika 28: Postopek sinhronizacije na referenčno krivuljo (Andrič in sod., 2016)
Slika 29: Postopek sinhronizacije branik na referenčne krivulje (slika Katarina Čufar, UL, 2021)
Najbolj pomembni dendrokronološki kazalniki ujemanja so:
• TVBP – koeficient TVBP sta v dendrokronologijo leta 1973 uvedla Baillie in Pilcher.
Glavni namen izračunavanja te vrednosti je, da pridobimo najboljše razmerje podrobnosti med dvema kronologijama oziroma zapisoma. Koeficient po definiciji predstavlja razmerje med neenakostjo dveh aritmetičnih sredin in njihovimi običajnimi oziroma standardnimi odkloni (Levanič, 1996).
• Glk – koeficient časovne skladnosti (nemško Gleichläufigket), ki nam pove mero ujemanja dveh kronologij na opazovanem intervalu. Pri tem primerjamo dva vzorca rasti med seboj. Izraža se ga v odstotkih in to pomeni, da zavzema vrednosti od 0 % do 100 %. Bolj kot sta si dva zapisa oziroma dve kronologiji med seboj podobni, večja je vrednost glk. Meja, ki jo širina branik mora doseči, da bo dosegla značilno podobnost je 70 % (Levanič, 1996).
• OVL – koeficient časovnega prekrivanja dveh kronologij v letih (angleško Overlap).
Ta podatek je najbolj pomemben, ko med seboj primerjamo dve kronologiji. Do boljših statističnih podatkov pride takrat, kadar je prekrivanje daljše in imamo večji vzorec za primerjavo (Levanič, 1996).
Eden izmed podatkov, ki ga program izpiše in je najpomembnejši za našo raziskavo, je ujemanje t-vrednosti (TVBP). Ta nam poda podatek o ujemanju dveh zaporedij širin branik.
Vse te podatke program izpiše v obliki vrednosti ali pa jih prikaže grafično. Datiranje lahko potrdimo, če sta statistična kazalnika, koeficient skladnosti Gleichläufigket (GLK) nad 65 % in t-vrednost po Baillie in Pilcherju (TVBP) enaka ali večja od 4 (Levanič, 1996).
4 REZULTATI
4.1 RUDARSKA HIŠA
Identifikacija lesa in dendrokronološke datacije
S pomočjo stereo mikroskopa smo vse vzorce pregledali in določili vrsto lesa. Ker smo že na terenu izključili možnost lesa listavca, smo sklepali, da bo naša datirana vrsta bodisi navadna smreka (Picea abies), bodisi bela jelka (Abies alba).
Obe vrsti sta brez obarvane jedrovine, med seboj pa ju ločimo predvsem po prisotnosti smolnih kanalov. Smrekovina ima namreč normalne smolne kanale; to pomeni, da je smola naravna karakteristika lesa, med tem, ko ima jelov les samo poškodbeno – travmatske smolne kanale, kar pomeni, da so prisotni le kot rezultat ranitve.
Slika 31: Vzorci RUD01-RUD10 Slika 30: Vzorci RUD11- RUD20
Od vseh dvajsetih vzorcev, ki smo jih vzorčili na lokaciji rudarske hiše, je samo vzorec RUD13 (vzorčen na prehodu iz prvega v drugo nadstropje) identificiran kot les smreke. Dejstvo , da je danes gozd v okolici Idrije poraščen tudi s smreko, prisotnost smrekovine v uporabljenem gradbenem materialu ne preseneča.
Na sliki 32 prikazujemo primerjavo vzorcev RUD13, RUD14 in RUD15. Edini vzorec smrekovega lesa je prikazan na sliki 32 levo; lepo so vidni svetlejši smolni kanali na območju temnejšega kasnega lesa.
Smrekov les je običajno rumenkasto bel. Viden je lep postopen prehod iz svetlega ranega lesa, v temno rdeč kasni les. Opazimo tudi smolne kanale, ki so vidni kot svetle pike. Smolnih kanalov pri jelovini ni in prav to je glavna razlika teh izjemno podobnih drevesnih vrst. Poleg tega je običajno smrekovina bolj belkaste barve, med tem, ko jelovina daje občutek prisotnosti sivkasto vijolične barve.
Tudi pri jelovini opazimo lep in postopen prehod iz ranega v kasni les. Branike lahko zlahka razločimo. Jelov les za razliko od smrekovega lesa nima leska.
Slika 32: Primerjava vzorcev – levo vzorec RUD13 (smreka), v sredini vzorec RDU14 (jelka) in desno vzorec RUD15 (jelka)
Datiranje in interpretacija rezultatov
Odvzeti vzorci na objektu rudarske hiše so imeli od 20 pa do 118 branik. Med dvajsetimi odvzetimi vzorci je bilo kar 9 vzorcev z manj kot 30 branikami, zato datiranja na teh vzorcih nismo izvedli. Premalo branik namreč predstavlja omejitev za izračun statističnih kazalnikov za uspešno dendrokronološko datiranje (Čufar in Levanič, 2000).
Največ uspešno datiranih vzorcev prihaja iz kleti (vzorca RUD20 in RUD19), pritličja (RUD18, RUD17, RUD16 in RUD15) in iz stopnišča prehoda iz prvega v drugo nadstropje (RUD12 in RUD13). Rezultati datacij za posamezne vzorce so vidni v preglednici 1.
Kot rezultat datiranja vzorcev nam program TsapWin podatke o širini branik pretvori v tri oblike, in sicer:
• kot tabelo z vsemi pomembnimi statističnimi koeficienti,
• kot krivuljo zaporedja širin branik v sinhronem položaju in
• kot grafični prikaz, kjer je razvidno ime zaporedja in njegov razpon ter datiranje
V preglednici številka 1 je prikazano sinhroniziranje zaporedij širin branik v obliki koeficientov. Opazimo lahko, da ima večina uspešno datiranih vzorcev izpolnjene vse pogoje:
TVBP je večji ali enak 4, GLK pa je večji od 69%.
Preglednica 1: Pregled analiziranih vzorcev ter datacije s pripadajočimi statističnimi podatki za objekt rudarska
V preglednici 2 lahko najdemo podatke o odvzemih vzorcev v hiši. Kljub temu, da je bil les obdelan in vgrajen, smo bili pri vzorčenju uspešni, saj smo odvzeli kar nekaj vzorcev s prisotno zadnjo braniko pod skorjo. Pri primerih kjer zadnje branike pod skorjo ne uspemo zajeti, dobljeni datum obravnavamo kot ''terminus post quem'', kar pomeni, da je datirani letnici potrebno dodati še ocenjeno število let do poseka (v kolikor je to mogoče oceniti) (Čufar in sod, 2018).
Preglednica 2: Podatki o mestih odvzema ter ostale podrobnosti
(2 nadstropje nad vratki desno) jelka
DA 29 nedatirano
(2 nadstropje levo, pod vratki) jelka
DA 53 1651
RUD09A ŠPIROVEC OSTREŠJA
(1 nadstropje balkon predsoba) jelka
DA 47 nedatirano
RUD10A ŠPIROVEC OSTREŠJA
(1 nadstropje balkon zunaj) jelka
69 nedatirano
RUD11A ŠPIROVEC OSTREŠJA
(1 nadstropje balkon zunaj) jelka
57 1666
RUD12A TRAM (prehod iz prvega v
drugo nadstropje, stopnišče) jelka
DA 50 1602
RUD13A TRAM (prehod iz prvega v
drugo nadstropje, stopnišče) smreka DA 69 1699
RUD14A TRAM (prehod iz prvega v
RUD14A TRAM (prehod iz prvega v