Pri vrtanju nismo imeli večjih težav, saj smo pretežno vrtali v mehke iglavce. Vrtanje poteka tako, da se s svedrom postavimo pravokotno na element in pričnemo z vrtanjem. Ko sveder prodre do ocenjene globine stržena elementa v katerega vrtamo, se z vrtanjem preneha in sveder previdno povleče iz elementa. Tu je več možnih razpletov:
• Sveder lahko vzamemo iz izvrtine, vendar izvrtek ostane v izvrtini v tem primeru smo uporabili kovinsko palico s katero smo previdno izvlekli izvrtek na koncu izvrtine, kjer se je še držal (slika 16 in 17). Celoten izvrtek smo potem nalepili na nosilno letvico.
Slika 17: Izvlek izvrtka s pomožno kovinsko palico Slika 16: Izvrtek je ostal v izvrtini
• Izvrtek se lahko med odstranjevanjem svedra iz izvrtine zlomi ali drugače poškoduje.
V tem primeru poskušamo izvrtek na lesenem nosilcu z utorom zlepiti skupaj in ga za analizo pripraviti tako, da poskušamo ohraniti prvotno obliko izvrtka. V primeru, da se izvrtek prelomi ali na kakršenkoli način deformira, to zabeležimo in po potrebi končnemu rezultatu prištejemo približno toliko branik, kot se jih je poškodovalo in niso bile merjene (slika 18). Če je izvrtek poškodovan v tolikšni meri, da so branike neprepoznavne, oziroma bi bila analiza nemogoča, izvrtek zavržemo (le v redkih primerih).
• Izvrtek lahko s pomočjo svedra lepo izvlečemo, izvrtek je cel, previdno ga odstranimo iz svedra in ga položimo in zalepimo na utorno palico (slika 19).
• Izvrtek lahko tudi obtiči v sredini svedra, vendar ga zaradi občutljivosti ne smemo vleči na vrhu svedra. V tem primeru sveder odstranimo iz vrtalnika (pri tem pazimo, da se ne opečemo, saj je sveder zaradi trenja vroč) in previdno z leseno palico premera 5 mm odstranimo izvrtek iz svedra. Sveder nato ponovno namestimo na vrtalnik.
Slika 18: Primer poškodovanega izvrtka (desno)
Slika 19: Primer celega izvrtka
Nekateri vzorci so med odvzemom, zaradi okužb in razkroja razpadli, k temu pa je lahko botrovalo tudi, če smo zavrtali preko larvine (kanal v lesu, ki ga povzročijo lesnih škodljivci).
V takem primeru smo vrtanje ponovili.
Vse izvrtke smo sproti označevali in sicer pod dvema različnima kodama:
• RUD01 – RUD20 – za rudarsko hišo
• KAM01 – KAM12 – za kamšt
S sprotnim označevanjem smo zagotovili preglednost in doslednost naših podatkov, saj smo le tako lahko natančno analizirali vzorce (slika 20).
V rudarski hiši smo odvzeli 20 vzorcev v tramovih predvsem iz leg, špirovcev ali nosilnih tramov. Na objektu Idrijske kamšti pa smo odvzeli 12 vzorcev, od tega vse v naperah kolesa.
Slika 20: Vsi vzorci iz rudarske hiše; na terenu nalepljeni na nosilne letvice z utorom
3.4 PRIPRAVA VZORCEV ZA RAZISKAVE Vzorci za dendrokronološke preiskave
Po terenskem delu je bilo treba vzorce pripraviti za nadaljnjo analizo. Izvrtke smo že na terenu prilepili na utorne palice z PVAc lepilom in sicer pravokotno na letnice (slika 21). Zraven smo pripisali ustrezno kodo – ime objekta in zaporedno številko vzorca. Ko so bili vsi odvzeti vzorci ustrezno prilepljeni na utorno palico, se je terensko delo zaključilo.
V naslednjem koraku smo vzorce v delavnici Oddelka za lesarstvo Biotehniške fakultete s krožno žago razžagali tako, da je bil vsak vzorec na svoji letvici. Vzorce smo nato brusili na tračnem brusilnem stroju po dolžini do globine sredine izvrtka. Brusili smo postopoma, s papirji različnih granulacij (80, 120, 180, 240, 280, 320 in 400) (slika 22).
Pri brušenju je bila potrebna velika pozornost in previdnost. Ob nepravilnem brušenju, bi se lahko površina segrela in zasmodila, kar bi lahko kasneje onemogočilo datiranje samega vzorca.
Prah, ki je nastal pri delu smo odstranili z izpihovanjem s stisnjenim zrakom, saj bi le-ta lahko otežil dendrokronološko analizo. Delo se je nadaljevalo v laboratoriju Katedre za tehnologijo lesa na Oddelku za lesarstvo.
Slika 21: Lepljenje vzorca KAM08 na leseno palico z utorom
Slika 22: Brušenje vzorcev na tračnem brusilnem stroju
Slika 23: Vzorci pripravljeni na analizo
Identifikacija lesa in dendrokronološke analize
S pomočjo stereo mikroskopa smo vse vzorce najprej pregledali in določili vrsto lesa.
Meritve širin branik smo izvajali s pomočjo sistema za merjenje širin branik in širin ranega in kasnega lesa, ki je sestavljen iz:
• pomične mizice LINTAB
• mikroskopa Olympus
• kamere Nikon Coolpix
• monitorja mikroskopa Sony
• optičnega čitalnika HP Scanjet G4010
• osebnega računalnika – na katerem je program CooRecorder 9.5 in program TSAPWin 4.81j
Slika 24: Skeniranje vzorcev
Vse vzorce (slika 23) smo po sklopih s pomočjo optičnega čitalca skenirali z ločljivostjo slike 1200 točk na kvadratni palec (DPI) (slika 24). S tem skenom pridobimo digitalni zapis slike iz katerega je mogoče pridobiti informacije o širinah branik.
Na osebnem računalniku smo v programu CooRecorder 9.5 odprli datoteko s skeniranimi vzorci in pričeli z izvajanjem meritve širin branik. Meritev nam opravi funkcija v programu, vse kar moramo narediti je, da z zaporedno točko označujemo letnice. Ker je les iglavca primer, pri katerem so letnice izrazite, lahko letnice program označi samodejno. Zaradi razpok in morebitnih napak je nujen skrben pregled in morebitna korekcija avtomatskega zaznavanja in merjenja (slika 25).
Pri samem postopku je potrebno biti pozoren:
• da še pred začetkom merjenja preverimo morebitno prisotnost stržena
• točke, s katero označujemo letnice, morajo biti postavljene pravokotno na letnice, saj bi v nasprotnem primeru podatek o širini branike lahko bil večji kot je v resnici, pri datiranju pa bi se zato pojavile težave.
• Merili smo od periferije proti strženu, torej od najmlajše branike proti najstarejši.
• V primeru razpok smo te ustrezno označili, da se to upošteva pri meritvi.
Slika 25: Posnetek zaslona iz programa CooRecorder 9.5. – rumeno so označene letnice; z rdečimi oznakami je označena razpoka
• Istočasno, kot označujemo točke na računalniku, pregledujemo tudi fizični vzorec, ki ga imamo ob sebi na pomični mizici LINTAB. Na mestih, kjer na skenirani sliki jasno ne razberemo letnic, situacijo preverimo s pomočjo stereo-mikroskopa.
• V primeru, da smo pri odvzemu vzorcev izgubili katero od zadnjih branik, moramo končnemu podatku oziroma ugotovljenemu letu dodati toliko let, kolikor je bilo odstranjenih branik (Čufar, 2010).
Slika 26: Delo v laboratoriju
Slika 27: Delo v laboratoriju
3.1 DENDROKRONOLOGIJA
Delo smo nadaljevali s programom TSAP Win. Program TSAP Win pridobljene podatke shrani, obdela in grafično prikaže kot zaporedje širin branik v odvisnosti od časa.
Eden izmed ključnih korakov je, da zaporedja širin branik, ki smo jih pridobili, primerjamo z že obstoječimi referenčnimi kronologijami širin branik za obravnavano lesno vrsto (slika 28).
V našem primeru je bila to pretežno jelka – torej smo pridobljene podatke primerjali s slovensko jelovo kronologijo ABAL2002 (slika 28). Ob uspešni dataciji smo lahko za vsako braniko na odrezku določili leto nastanka (Straže in sod., 2018).
Slika 28: Postopek sinhronizacije na referenčno krivuljo (Andrič in sod., 2016)
Slika 29: Postopek sinhronizacije branik na referenčne krivulje (slika Katarina Čufar, UL, 2021)
Najbolj pomembni dendrokronološki kazalniki ujemanja so:
• TVBP – koeficient TVBP sta v dendrokronologijo leta 1973 uvedla Baillie in Pilcher.
Glavni namen izračunavanja te vrednosti je, da pridobimo najboljše razmerje podrobnosti med dvema kronologijama oziroma zapisoma. Koeficient po definiciji predstavlja razmerje med neenakostjo dveh aritmetičnih sredin in njihovimi običajnimi oziroma standardnimi odkloni (Levanič, 1996).
• Glk – koeficient časovne skladnosti (nemško Gleichläufigket), ki nam pove mero ujemanja dveh kronologij na opazovanem intervalu. Pri tem primerjamo dva vzorca rasti med seboj. Izraža se ga v odstotkih in to pomeni, da zavzema vrednosti od 0 % do 100 %. Bolj kot sta si dva zapisa oziroma dve kronologiji med seboj podobni, večja je vrednost glk. Meja, ki jo širina branik mora doseči, da bo dosegla značilno podobnost je 70 % (Levanič, 1996).
• OVL – koeficient časovnega prekrivanja dveh kronologij v letih (angleško Overlap).
Ta podatek je najbolj pomemben, ko med seboj primerjamo dve kronologiji. Do boljših statističnih podatkov pride takrat, kadar je prekrivanje daljše in imamo večji vzorec za primerjavo (Levanič, 1996).
Eden izmed podatkov, ki ga program izpiše in je najpomembnejši za našo raziskavo, je ujemanje t-vrednosti (TVBP). Ta nam poda podatek o ujemanju dveh zaporedij širin branik.
Vse te podatke program izpiše v obliki vrednosti ali pa jih prikaže grafično. Datiranje lahko potrdimo, če sta statistična kazalnika, koeficient skladnosti Gleichläufigket (GLK) nad 65 % in t-vrednost po Baillie in Pilcherju (TVBP) enaka ali večja od 4 (Levanič, 1996).
4 REZULTATI
4.1 RUDARSKA HIŠA
Identifikacija lesa in dendrokronološke datacije
S pomočjo stereo mikroskopa smo vse vzorce pregledali in določili vrsto lesa. Ker smo že na terenu izključili možnost lesa listavca, smo sklepali, da bo naša datirana vrsta bodisi navadna smreka (Picea abies), bodisi bela jelka (Abies alba).
Obe vrsti sta brez obarvane jedrovine, med seboj pa ju ločimo predvsem po prisotnosti smolnih kanalov. Smrekovina ima namreč normalne smolne kanale; to pomeni, da je smola naravna karakteristika lesa, med tem, ko ima jelov les samo poškodbeno – travmatske smolne kanale, kar pomeni, da so prisotni le kot rezultat ranitve.
Slika 31: Vzorci RUD01-RUD10 Slika 30: Vzorci RUD11- RUD20
Od vseh dvajsetih vzorcev, ki smo jih vzorčili na lokaciji rudarske hiše, je samo vzorec RUD13 (vzorčen na prehodu iz prvega v drugo nadstropje) identificiran kot les smreke. Dejstvo , da je danes gozd v okolici Idrije poraščen tudi s smreko, prisotnost smrekovine v uporabljenem gradbenem materialu ne preseneča.
Na sliki 32 prikazujemo primerjavo vzorcev RUD13, RUD14 in RUD15. Edini vzorec smrekovega lesa je prikazan na sliki 32 levo; lepo so vidni svetlejši smolni kanali na območju temnejšega kasnega lesa.
Smrekov les je običajno rumenkasto bel. Viden je lep postopen prehod iz svetlega ranega lesa, v temno rdeč kasni les. Opazimo tudi smolne kanale, ki so vidni kot svetle pike. Smolnih kanalov pri jelovini ni in prav to je glavna razlika teh izjemno podobnih drevesnih vrst. Poleg tega je običajno smrekovina bolj belkaste barve, med tem, ko jelovina daje občutek prisotnosti sivkasto vijolične barve.
Tudi pri jelovini opazimo lep in postopen prehod iz ranega v kasni les. Branike lahko zlahka razločimo. Jelov les za razliko od smrekovega lesa nima leska.
Slika 32: Primerjava vzorcev – levo vzorec RUD13 (smreka), v sredini vzorec RDU14 (jelka) in desno vzorec RUD15 (jelka)
Datiranje in interpretacija rezultatov
Odvzeti vzorci na objektu rudarske hiše so imeli od 20 pa do 118 branik. Med dvajsetimi odvzetimi vzorci je bilo kar 9 vzorcev z manj kot 30 branikami, zato datiranja na teh vzorcih nismo izvedli. Premalo branik namreč predstavlja omejitev za izračun statističnih kazalnikov za uspešno dendrokronološko datiranje (Čufar in Levanič, 2000).
Največ uspešno datiranih vzorcev prihaja iz kleti (vzorca RUD20 in RUD19), pritličja (RUD18, RUD17, RUD16 in RUD15) in iz stopnišča prehoda iz prvega v drugo nadstropje (RUD12 in RUD13). Rezultati datacij za posamezne vzorce so vidni v preglednici 1.
Kot rezultat datiranja vzorcev nam program TsapWin podatke o širini branik pretvori v tri oblike, in sicer:
• kot tabelo z vsemi pomembnimi statističnimi koeficienti,
• kot krivuljo zaporedja širin branik v sinhronem položaju in
• kot grafični prikaz, kjer je razvidno ime zaporedja in njegov razpon ter datiranje
V preglednici številka 1 je prikazano sinhroniziranje zaporedij širin branik v obliki koeficientov. Opazimo lahko, da ima večina uspešno datiranih vzorcev izpolnjene vse pogoje:
TVBP je večji ali enak 4, GLK pa je večji od 69%.
Preglednica 1: Pregled analiziranih vzorcev ter datacije s pripadajočimi statističnimi podatki za objekt rudarska
V preglednici 2 lahko najdemo podatke o odvzemih vzorcev v hiši. Kljub temu, da je bil les obdelan in vgrajen, smo bili pri vzorčenju uspešni, saj smo odvzeli kar nekaj vzorcev s prisotno zadnjo braniko pod skorjo. Pri primerih kjer zadnje branike pod skorjo ne uspemo zajeti, dobljeni datum obravnavamo kot ''terminus post quem'', kar pomeni, da je datirani letnici potrebno dodati še ocenjeno število let do poseka (v kolikor je to mogoče oceniti) (Čufar in sod, 2018).
Preglednica 2: Podatki o mestih odvzema ter ostale podrobnosti
(2 nadstropje nad vratki desno) jelka
DA 29 nedatirano
(2 nadstropje levo, pod vratki) jelka
DA 53 1651
RUD09A ŠPIROVEC OSTREŠJA
(1 nadstropje balkon predsoba) jelka
DA 47 nedatirano
RUD10A ŠPIROVEC OSTREŠJA
(1 nadstropje balkon zunaj) jelka
69 nedatirano
RUD11A ŠPIROVEC OSTREŠJA
(1 nadstropje balkon zunaj) jelka
57 1666
RUD12A TRAM (prehod iz prvega v
drugo nadstropje, stopnišče) jelka
DA 50 1602
RUD13A TRAM (prehod iz prvega v
drugo nadstropje, stopnišče) smreka DA 69 1699
RUD14A TRAM (prehod iz prvega v
drugo nadstropje, stopnišče) jelka
RUD19A KLET STROP ( v spodnjem
levem kotu) jelka
68 1686
RUD20A KLET STROP (v zgornjem
desnem kotu) jelka
DA 54 1672
Postopek prikazanih datacij je bil sledeč: v prvem koraku smo meritve posameznih vzorcev primerjali s slovensko referenčno jelovo krivuljo ABAL2002. Določeni vzorci (Rud01, RUD12, RUD16, RUD17, RUD18 in RUD20) so se lepo ujeli s referenčno krivuljo in smo lahko na podlagi tega potrdili njihovo datacijo. Iz datirani vzorcev smo konstruirali kronologijo objekta (RudHK1) (slika 34) in s pomočjo novonastale krivulje nato uspešno datirali še nekaj ostalih vzorcev (Rud08, 11, 13, 15 in 19). Vsi uspešno datirani vzorci so prikazani na časovni osi na sliki 33.
Sample Ref. OVL Glk TVBP DateL DateR RudHK1 ABAL2002 113 41 4,3 1578 1690
Slika 33: Razpon datiranih zaporedij širin branik z objekta rudarska hiša
Slika 34: Primerjava krivulje RudHK1 (rdeča črta) s slovensko referenčno jelovo krivuljo in kazalniki datiranja (OVL – koeficient časovnega prekrivanja, Glk – koeficient časovne skladnosti, TVBP – razmerje med neenakostjo dveh aritmetičnih sredin in njihovimi običajnimi oziroma standardnimi odkloni, DateL – letnica
najstarejše branike, DateR – letnica najmlajše branike)
Lesne vrste in datacije na načrtu hiše
V rudarski hiši smo vzorčili v štirih nadstropjih – klet, pritličje, 1. nadstropje in 2. nadstropje.
Vzorčili smo les, ki se nam je zdel na podlagi vizualne ocene najboljši za vzorčenje.
2. nadstropje: 54 m2
Slika 35: Načrt 2. nadstropja: 17-veža in stopnišče, 18-štiblc, 19-hiša, 20-kamrca, 21-kuhinja, 22 špajz (M. Pivk, prerisano po načrtih v lasti MM Idrija)
V 2. nadstropju smo v podstražnici vzeli vzorce RUD01, RUD02 in RUD03. Ob izstopu iz te smo na vhodu vanjo (nad majhnimi vrati) vzeli vzorce RUD04, RUD06 in RUD07. V legi na tleh smo odvzeli vzorec številka RUD08. Desno od vrat smo v špirovcu odvzeli vzorec RUD05 (slike 35-39).
Slika 36: Vzorci RUD01, RUD02 in RUD03
Slika 37: Legenda oznak na mikro sliki vzorcev
Slika 38: Vzorci RUD04, RUD05, RUD06, RUD07 in RUD08
Ob prehodu iz drugega v prvo nadstropje smo v legi ob stopnišču odvzeli vzorce RUD12, RUD13 in RUD14 (slika 39).
Slika 39: Vzorci RUD12, RUD13 in RUD14
Prvo nadstropje: 60 m2
Slika 40: Načrt 1.nadstropja: 10-veža in stopnišče, 11-špajz, 12-hiša, 13-kamrca, 14-kuhinja, 15-podstrešje (wc in drvarnica), 16-gank (M. Pivk, prerisano po načrtih v lasti MM Idrija)
V prvem nadstropju smo vzorčili les v majhni podstražnici in na balkonu, v katera pridemo skozi črno kuhinjo. V podstražnici smo v špirovcu odvzeli vzorec RUD09, na balkonu smo prav tako vzorčili les špirovca, pod zaporednima številkama RUD10 in RUD11 (slike 40-43).
Slika 41: Vzorec RUD09
Slika 42: Vzorec RUD10
Slika 43: Vzorec RUD11
Načrt pritličja: 65 m2
Slika 44: Načrt pritličja: 2-veža, 3-hiša, 4-kamrca, 5-kuhinja, 6-suho stranišče, 7-gank, 8-špajz, 9-drvarnica (M.
Pivk, prerisano po načrtih v lasti MM Idrija)
V pritličju smo v kamri, ki se nahaja levo iz osrednjega prostora, odvzeli vzorce stropnikov in sicer RUD16, v osrednjem prostoru pa smo odvzeli vzorce RUD15, RUD17 in RUD18 (slike 44-46)
Slika 45: Vzorec RUD16
Slika 46: Vzorci RUD15, RUD17 in RUD18
Zadnje vzorčenje smo izvedli v kleti, kjer smo vzorčili v lesne tramove, odvzeli pa smo vzorca RUD19 in RUD 20 (slika 47 in 48).
Načrt kleti: 30 m2
Slika 47: Načrt kleti (M. Pivk, prerisano po načrtih v lasti MM Idrija)
Slika 48: Vzorci RUD19 in RUD20
4.2 IDRIJSKA KAMŠT
Identifikacija lesa in dendrokronološke datacije
Tudi na objektu idrijske kamšti smo ob vzorčenju takoj izključili možnost, da bi obravnavani les bil identificiran kot les listavca. Okoli pogonske gredi smo opazili les hrasta, vendar le tega nismo vzorčili, saj je element vgrajen s prečno ravnino naprej, kar pomeni, da letnic ne bi mogli zajeti v sam vzorec. Vzorčili smo samo napere - diagonalne tramove, ki so vgrajeni v sredini oboka kolesa (slika 49).
Slika 49: Vzorci KAM01-KAM12
Po meritvah posameznih vzorcev in izpisu grafičnih podatkov je sledila medsebojna primerjava širin branik. Vse vzorce smo primerjali z referenčno krivuljo. Pri naši analizi je bila uporabljena slovenska referenčna jelova krivulja ABAL2002. Obstaja verjetnost, da se nekateri vzorci ne sinhronizirajo z omenjeno krivuljo. To se je v našem primeru tudi zgodilo – vzorci KAM01, KAM02, KAM03 in KAM05 se niso prvotno uskladili z referenčno krivuljo.
To pomeni, da lahko iz več sinhroniziranih krivulj vzorcev izračunamo povprečje, ki se imenuje kronologija objekta (slika 51). Za obravnavani objekt lahko sestavimo eno krivuljo (če je bil obravnavani les posekan v istem obdobju) ali pa več krivulj (če je v objektu več različnih časovno oddaljenih elementov) (Čufar in Strgar, 2011).
V preglednici št. 3 so prikazani podatki sinhronizacije zaporedij širin branik s statističnimi kazalniki datiranja (koeficienti TVBP, Glk in Ovl).
Preglednica 3: Pregled analiziranih vzorcev ter datacije s pripadajočimi statističnimi podatki za objekt idrijska kamšt
Podatki o številu branik so na lesenem vodnem kolesu dokaj obetavni, opazimo lahko namreč, da je najmanjše število branik na vzorcu KAM06 le 33. Največje število branik je na vzorcu KAM02 in sicer 139.
V preglednici 4, so zbrani podatki o mestih odvzema, o morebitni prisotnosti stržena ali zadnje branike na vzorcu, število branik in najpomembnejše – datum zadnje branike, v kolikor smo lahko datirali posamezen vzorec.
Preglednica 4: Podatki o mestih odvzema ter ostale podrobnosti
Na objektu kamšt smo torej sestavili kronologijo objekta. Poimenovali smo jo Kam-tk1.
Sestavljajo jo vzorci KAM07, KAM08, KAM09 in KAM10. Kronologija objekta obsega leta od 1757 do 1923 (slika 50).
Oznaka
vzorca Del
konstrukcije Lesna vrsta Zadnja
branika Št.
Sample Ref. OVL Glk TVBP DateL DateR Kam-tk1 ABAL2002 167 68 5,6 1757 1923
Posameznih zaporedij širin branik KAM01, KAM02, KAM03 in KAM05 nismo mogli datirati z referenčno jelovo kronologijo, sinhronizirali pa smo jih s krivuljo objekta Kam-tk1. V naslednjem koraku smo lahko naredili končno kronologijo objekta Kam-tk2, kamor so vključeni vsi datirani vzorci na objektu (Kam-tk1 in KAM01, KAM02, KAM03, KAM05).
Vzorcev KAM04 in KAM06 nismo mogli datirati.
Ker se datacije idrijske kamšti niso ujemale s pred-datacijami na osnovi arhivskih virov, so naše datacije preverili še kolegice in kolegi v dendrokronološkem laboratoriju BOKU - Institut für Holztechnologie und Nachwachsende Rohstoffe; Konrad Lorenz-Straße 24, 3430 Tulln an der Donau. V avstrijskem laboratoriju so naše vzorce primerjali z njihovimi referenčnimi krivuljami in sicer z AlpAA, AUTAA in nekaterimi kronologijami objektov. Njihova analiza je dodatno potrdila naše rezultate (preglednica 5).
Slika 50: Novonastala kronologija objekta KAM-tk1
Slika 51: Primerjava krivulje KAM-tk1 (rdeča črta) s slovensko referenčno krivuljo in kazalniki datiranja (OVL – koeficient časovnega prekrivanja, Glk – koeficient časovne skladnosti, TVBP – razmerje med neenakostjo
dveh aritmetičnih sredin in njihovimi običajni
Preglednica 5: Podatki o dataciji vzorcev kamšti iz avstrijskega dendrokronološkega laboratorija
Iz zgornje preglednice lahko opazimo, da so rezultati datacije enaki, kazalniki datacije pa nekoliko drugačni kot po primerjavi s slovensko kronologijo.
Na sliki 52 je tako prikazana kronološka krivulja objekta idrijska kamšt z vsemi datiranimi vzorci. Najstarejši vzorec s pričetkom rasti sega v leto 1736, najmlajši vzorec se zaključi v leto 1923, vendar ni bilo na nobenem od analiziranih vzorcev prisotne zadnje branike. Prikazani rezultati nakazujejo, da je bila kamšt prenovljena po letu 1923, manjkajoče branike pod skorjo pa nakazujejo, da bi bil datirani les lahko uporabljen med eno od dokumentiranih prenov.
Slika 52: Razpon datiranih zaporedij širin branik z objekta kamšt
Lesne vrste in datacije na načrtu kamšti
Na objektu kamšti, smo vzorčili napere v sredini oboda kolesa. Vzorčili smo v naključnem vrstnem redu, oz. tako, kot naj bi bilo najbolj primerno za težavno vzorčenje med plezanjem po naperah kolesa.
Slika 53: Načrt kamšti (M. Pivk, prerisano po načrtih v lasti Mestnega muzeja Idrija)
Slika 54: Vzorci KAM01, KAM02, KAM03 in KAM05
Slika 55: Vzorec KAM04
Slika 56: Vzorec KAM06
Slika 57: Vzorec KAM07
Slika 58: Vzorec KAM08
Slika 59: Vzorci KAM09, KAM10, KAM11 in KAM12
5 RAZPRAVA IN SKLEPI 5.1 RAZPRAVA
Glavni cilj raziskave objektov in njihovih elementov je bil, da poskušamo čim natančneje ugotoviti starost in vrsto lesa, ki so ga v Idriji uporabili za gradnjo. Les je bil v rudniškem procesu izrednega pomena, kar nam lahko potrdi podatek, da se je leta 1568 za rudniške potrebe porabilo 2000 kosov jamskega lesa, dve leti pozneje pa več kot 1000 smrekovih debel (Lampe, 2007).
Dendrokronologija je sama po sebi zahteven postopek raziskav. Temelji na več postopkih, ki
Dendrokronologija je sama po sebi zahteven postopek raziskav. Temelji na več postopkih, ki