Raziskovalni problem in metodologija

EMPIRIČNI DEL

5 EMPIRIČNI DEL I

5.1 Raziskovalni problem in metodologija

5.1.1 Raziskovalni problem in cilji

Osnovni namen raziskave je analizirati odnos učiteljev in učencev javnih slovenskih osnovnih šol do etnij, ki so v našem prostoru pogosto podvržene stigmatizaciji in zavračanju ter nespoštovanju, in ugotoviti, ali je odnos do njih različen od odnosa do tistih etnij, ki se s tem problemom navadno ne srečujejo. Odnos smo raziskali skozi dve dimenziji, in sicer skozi dimenzijo načelnega spoštovanja do etnij in skozi dimenzijo pripravljenosti vstopanja v bližnje odnose z njimi, pri čemer šele druga dimenzija kaže dejansko stanje spoštljivega odnosa, ki je, kot smo na začetku pojasnili, vezan na željo in potrebo po vstopanju v bližnje odnose z drugim.

Prav tako pa je za spoštljivo in inkluzivno šolo pomembno vzgajati otroke, ki bodo znali in zmogli proaktivno delovati zoper krivice in neenako obravnavo drugih. A prvi pogoj za to je, da se te problematike sploh zavedajo. Po drugi strani pa lahko učitelji otroke učinkovito vzgajajo v tej smeri, če imajo tovrstno občutljivost razvito tudi sami. Zaradi teh razlogov smo v naši raziskavi želeli ugotoviti mnenje, ki ga imajo učenci in učitelji o odnosu drugih učencev in učiteljev do posameznih etnij, saj smo želeli preveriti, v kolikšni meri se sami zavedajo oziroma so občutljivi na problematiko morebitnega negativnega odnosa do posameznih etnij.

Ker je za oblikovanje smernic pomembno tudi mnenje učencev in učiteljev o prisotnosti in učinkovitosti pristopov in dejavnosti na ravni razreda in šole, ki vplivajo na graditev spoštljivih

odnosov do različnih etnij, smo želeli raziskati tudi to dimenzijo. Želimo namreč ugotoviti, kako učenci in učitelji zaznavajo te pristope in dejavnosti, ter predvsem, ali tudi zaznava pristopov kaže na usmerjenost šolske prakse v spoštljivost.

Čeprav so nekatere dozdajšnje raziskave ugotavljale npr. poglede učencev priseljencev na lastno vključenost, doživljanje lastne identitete in odnose z drugimi (Dekleva in Razpotnik, 2002), odnos učencev in učiteljev do romskih učencev v osnovnih šolah v Mariboru (Peček in Munda, 2015), mnenja učiteljev o otrocih Romov in priseljencev iz nekdanje Jugoslavije (Peček in Lesar, 2006), stališča učiteljev do vključevanja otrok priseljencev (Budinoska, 2013), je naša raziskava po našem vedenju prva v slovenskem prostoru, ki sočasno ugotavlja odnos in mnenja učencev in učiteljev do zgoraj izpostavljenih vidikov, saj je šola prostor, ki ga sooblikujejo učenci in učitelji; za učinkovito vzgojno delo, usmerjeno v spoštljive odnose do drugačnosti, je namreč ključno poznati stališča in potrebe enih in drugih.

5.1.2 Raziskovalna vprašanja

Glede na zastavljene cilje smo oblikovali štiri temeljne sklope raziskovalnih vprašanj, vsak sklop pa vključuje tri raziskovalna vprašanja. Raziskovalna vprašanja prvih treh sklopov so vezana na odnose do trinajstih etnij. Etnije so bile izbrane glede na osnovni namen raziskave oziroma glede na izhodišče, da so v slovenskem prostoru različne etnije različno obravnavane.

Tako smo raziskovali odnos do:

̶ večinske, tj. slovenske etnije;

̶ dveh ustavno priznanih avtohtonih narodnih skupnosti, tj. italijanske in madžarske etnije;

̶ posebne z Ustavo priznane etnične skupnosti, ki je v slovenskem prostoru deležna največje stigmatizacije, tj. romske etnije;

̶ glede na popis prebivalstva (»Popis 2002«, 2002) petih najštevilčnejših etnij nekdanje Jugoslavije, tj. albanske, makedonske, bošnjaške, hrvaške in srbske;

̶ dveh »zahodnih« etnij, ki uživata ugled razvitosti in s tem večje cenjenosti, tj. angleške in nemške etnije;

̶ kitajske etnije, ki je v slovenskem prostoru vse bolj prisotna, pa vendar od slovenske zelo drugačna;

̶ kenijske etnije, da bi ugotovili, kakšen je odnos do temnopolte, v slovenskem prostoru redko prisotne etnije.

Ob tem je treba pojasniti terminološko zagato termina Bošnjak/Bosanec. V slovenskem prostoru se za prebivalce Bosne in Hercegovine največkrat pojavljajo oznake Bosanec, Musliman in Bošnjak. Od leta 1971 je oznaka Musliman (z veliko začetnico) označevala muslimane iz Bosne in Hercegovine, ki jim je bil dodeljen status naroda; gre torej za narodnostno oznako. Ta je veljala vse do leta 1994, ko je v veljavo uradno stopila oznaka Bošnjak (Kalčić, 2007). V slovenskem popisu se je leta 2002 sicer uporabila oznaka Bošnjaki, a se je tretjina prebivalstva vseeno opredelila za Muslimane, nekateri tudi za Bosance (Komac, Medvešek in Roter, 2007). Ker smo se v raziskavi želeli izogniti verski konotaciji oznake Musliman in se nedvoumno usmeriti na etnijo, smo zapisali oznako Bošnjak, v oklepaju pa zapisali tudi nekaterim bližjo oznako Bosanec. V pilotski raziskavi se je izbira pokazala kot ustrezna, zato smo jo ohranili. Zaradi večje preglednosti in korektnosti v uporabi uradno priznanih oznak v nadaljevanju uporabljamo samo termin Bošnjaki oziroma bošnjaška etnija.

Sklop I: ODNOS UČENCEV IN UČITELJEV DO ETNIJ

̶ Ali med učenci glede na etnično pripadnost, spol, kraj šolanja in razred osnovne šole obstajajo statistično pomembne razlike v odnosu do Slovencev, Italijanov, Madžarov, Romov, Albancev, Kenijcev, Makedoncev, Bošnjakov, Hrvatov, Srbov, Angležev, Kitajcev in Nemcev?

̶ Ali med učitelji glede na etnično pripadnost, spol, razred poučevanja, kraj poučevanja in trajanje delovne dobe obstajajo statistično pomembne razlike v odnosu do Slovencev, Italijanov, Madžarov, Romov, Albancev, Kenijcev, Makedoncev, Bošnjakov, Hrvatov, Srbov, Angležev, Kitajcev in Nemcev?

̶ Ali med učenci in učitelji obstajajo statistično pomembne razlike v odnosu do Slovencev, Italijanov, Madžarov, Romov, Albancev, Kenijcev, Makedoncev, Bošnjakov, Hrvatov, Srbov, Angležev, Kitajcev in Nemcev?

Sklop II: MNENJE UČENCEV IN UČITELJEV O ODNOSU UČENCEV DO ETNIJ

̶ Ali med učenci glede na etnično pripadnost, spol, kraj šolanja in razred osnovne šole obstajajo statistično pomembne razlike v zaznavanju odnosa učencev do Slovencev,

Italijanov, Madžarov, Romov, Albancev, Kenijcev, Makedoncev, Bošnjakov, Hrvatov, Srbov, Angležev, Kitajcev in Nemcev?

̶ Ali med učitelji glede na etnično pripadnost, spol, razred poučevanja, kraj poučevanja in trajanje delovne dobe obstajajo statistično pomembne razlike v zaznavanju odnosa učencev do Slovencev, Italijanov, Madžarov, Romov, Albancev, Kenijcev, Makedoncev, Bošnjakov, Hrvatov, Srbov, Angležev, Kitajcev in Nemcev?

̶ Ali med učenci in učitelji obstajajo statistično pomembne razlike v zaznavanju odnosa učencev do Slovencev, Italijanov, Madžarov, Romov, Albancev, Kenijcev, Makedoncev, Bošnjakov, Hrvatov, Srbov, Angležev, Kitajcev in Nemcev?

Sklop III: MNENJE UČENCEV IN UČITELJEV O ODNOSU UČITELJEV DO ETNIJ

̶ Ali med učenci glede na etnično pripadnost, spol, kraj šolanja in razred osnovne šole obstajajo statistično pomembne razlike v zaznavanju odnosa učiteljev do Slovencev, Italijanov, Madžarov, Romov, Albancev, Kenijcev, Makedoncev, Bošnjakov, Hrvatov, Srbov, Angležev, Kitajcev in Nemcev?

̶ Ali med učitelji glede na etnično pripadnost, spol, razred poučevanja, kraj poučevanja in trajanje delovne dobe obstajajo statistično pomembne razlike v zaznavanju odnosa učiteljev do Slovencev, Italijanov, Madžarov, Romov, Albancev, Kenijcev, Makedoncev, Bošnjakov, Hrvatov, Srbov, Angležev, Kitajcev in Nemcev?

̶ Ali med učenci in učitelji obstajajo statistično pomembne razlike v zaznavanju odnosa učiteljev do Slovencev, Italijanov, Madžarov, Romov, Albancev, Kenijcev, Makedoncev, Bošnjakov, Hrvatov, Srbov, Angležev, Kitajcev in Nemcev?

Sklop IV: MNENJE UČENCEV IN UČITELJEV O PRISOTNOSTI IN UČINKOVITOSTI PRISTOPOV IN DEJAVNOSTI NA RAVNI RAZREDA IN ŠOLE, KI VPLIVAJO NA GRADITEV SPOŠTLJIVIH ODNOSOV DO RAZLIČNIH ETNIJ

̶ Ali med učenci glede na etnično pripadnost, spol, kraj šolanja in razred osnovne šole obstajajo razlike v stališču o prisotnosti in učinkovitosti pristopov in dejavnosti na ravni razreda in šole, ki vplivajo na graditev spoštljivih odnosov do različnih etnij?

̶ Ali med učitelji glede na etnično pripadnost, spol, razred poučevanja, kraj poučevanja in trajanje delovne dobe obstajajo razlike v stališču o prisotnosti in učinkovitosti pristopov in dejavnosti na ravni razreda in šole, ki vplivajo na graditev spoštljivih odnosov do različnih etnij?

̶ Ali med učenci in učitelji obstajajo razlike v stališču o prisotnosti in učinkovitosti pristopov in dejavnosti na ravni razreda in šole, ki vplivajo na graditev spoštljivih odnosov do različnih etnij?

5.1.3 Osnovna raziskovalna metoda

Osnovni raziskovalni metodi, uporabljeni v raziskavi, sta deskriptivna in kavzalno-neeksperimentalna metoda pedagoškega raziskovanja. S prvo ugotavljamo stanje pedagoškega polja, z drugo pa vzročno-posledične odnose med pojavi v pedagoškem polju (Sagadin, 1991, 1993).

Raziskava temelji na kvantitativni in kvalitativni raziskovalni paradigmi.

V kvantitativnem delu raziskave je bil učencem in učiteljem v reševanje predložen anketni vprašalnik z lestvicami stališč Likertovega tipa. Kvalitativni del raziskave zajema polstrukturirane intervjuje z učenci in učitelji, katerih osnovni namen je bil lažja osmislitev in interpretacija rezultatov, dobljenih z anketnim vprašalnikom.

V nadaljevanju predstavljamo ločeno metodologijo kvantitativnega in kvalitativnega dela raziskave.

97 5.1.4 Kvantitativni del raziskave

5.1.4.1 Vzorec

Vzorec učiteljev in vzorec učencev sta bila načrtovana ob predpostavki, da želimo v raziskavo zajeti učence in učitelje šestih občin znotraj tistih, v katerih se je v popisu prebivalstva leta 2002 za Slovence opredelilo od 40,0 % do 79,9 % prebivalstva. Znotraj teh občin smo jih nato izbrali šest glede na temeljno merilo največjega deleža treh ustavno priznanih etnij, tj. Italijanov, Madžarov in Romov, ter približno enakih deležev etnij nekdanje Jugoslavije v teh občinah. Ker raziskave kažejo, da sta odnos do Romov in njihova vključenost bistveno drugačna na Dolenjskem in v Prekmurju, smo to upoštevali tudi pri izbiri vzorca naše raziskave – kot merilo izbire smo zato v povezavi z Romi gledali njihovo številčnost v prekmurskih in dolenjskih občinah.

Šole smo nato v izbranih občinah izbirali z metodo slučajnostnega izbora (z žrebom), in sicer po merilu ene šole v vsaki občini. Če je izžrebana šola zavrnila sodelovanje, smo izžrebali drugo šolo, dokler nismo dobili šole, ki je sprejela sodelovanje v raziskavi. Če v občini, ki je ustrezala zgoraj opisanim merilom, ni bilo šole, ki bi sprejela sodelovanje, smo žreb opravili med šolami v tisti občini, ki je bila glede na merila takoj za prvo izbrano občino.

Občine, ki so izpolnjevale navedena merila in v katerih je v sodelovanje privolila vsaj ena šola, so: Izola, Kočevje, Lendava, Koper, Ljubljana in Kranj.

5.1.4.1.1 Vzorec učencev

Podatke smo zbrali na slučajnostnem vzorcu 1.037 anketiranih učencev, in sicer 54,9 % deklic in 45,1 % dečkov, ki so v šolskih letih 2014/15 in 2015/16 obiskovali 5., 6., 7. in 8. razred osnovne šole.

5. razred je obiskovalo 27,1 % učencev, 6. razred 25,9 % učencev, 7. razred 24,6 % učencev in 8. razred 22,4 % učencev.

V raziskavi je sodelovalo 10,2 % učencev iz Izole, 12,4 % učencev iz Kočevja, 11,2 % učencev iz Kopra, 36,4 % učencev iz Kranja, 17,2 % učencev iz Lendave in 12,6 % učencev iz Ljubljane.

Učence smo v anketnem vprašalniku spraševali po njihovi etnični pripadnosti, pri čemer so imeli možnost označiti eno ali več etničnih pripadnosti. Mogočih je bilo trinajstih odgovorov (slovenska, italijanska, madžarska, romska, albanska, kenijska, makedonska, bošnjaška (bosanska), hrvaška, srbska, angleška, kitajska, nemška), učenci pa so imeli tudi možnost odprte oz. drugačne opredelitve etnične pripadnosti. Odprto možnost odgovora je izkoristilo sedemnajst učencev, in sicer dva ruske, eden irske, eden istrske, trije kosovske, pet črnogorske, eden avstrijske, eden tajske in dva ukrajinske etnične pripadnosti.

91,5 % učencev je označilo pripadnost samo eni etniji, 5,5 % učencev dvema etnijama, 1,2 % učencev trem etnijam, 0,1 % pa štirim etnijam.

Največ (77,9 %) je Slovencev, sledijo Bošnjaki (3,6 %), Madžari (2,6 %), Albanci (2,3 %), Srbi (2,0 %) in Romi (1,8 %). Druge smo razvrstili v eno izmed spodnjih kategorij.

V kategorijo Slovenci in etnije iz nekdanje Jugoslavije in/ali Romi (v preglednicah Slo. in nek. Jug. in/ali Romi) (3,6 %) smo vključili posameznike, ki so označili hkratno pripadnost slovenski etniji in vsaj eni izmed etnij nekdanje Jugoslavije ali romski etniji (Slovenec in hkrati:

Rom (1-krat), Albanec (2-krat), Makedonec (3-krat), Bošnjak krat), Hrvat krat), Srb (8-krat), Bošnjak in Črnogorec (1-(8-krat), Hrvat in Srb (1-(8-krat), Makedonec in Bošnjak (1-(8-krat), Bošnjak in Hrvat (2-krat)), in posameznike, ki so označili hkratno pripadnost slovenski etniji in vsaj eni izmed etnij nekdanje Jugoslavije in romski etniji (Slovenec in hkrati: Rom in Bošnjak in Srb (1-krat), Rom in Bošnjak (1-krat)).

V kategorijo Druge etnije iz nekdanje Jugoslavije in/ali Romi (v preglednicah Drugi iz nek.

Jug. in/ali Romi) (3,1 %) smo vključili posameznike, ki so označili pripadnost kateri izmed etnij nekdanje Jugoslavije, ki je zaradi premajhnega deleža opredeljenih ne obravnavamo že samostojno (11 Makedoncev, 7 Hrvatov, 3 Kosovci, 2 Črnogorca); posameznike, ki so označili hkratno pripadnost dvema etnijama nekdanje Jugoslavije (Bošnjak in Črnogorec (3-krat), Bošnjak in Hrvat (1-krat), Hrvat in Srb (3-krat)), in posameznike, ki so označili hkratno pripadnost eni izmed etnij nekdanje Jugoslavije in romski etniji (Rom in Hrvat (1-krat), Rom in Srb (1-krat)).

V kategorijo Slovenci in drugi (Nejug./Neromi) (v preglednicah Slo. in drugi (Nejug./Neromi)) (2,0 %) smo vključili posameznike, ki so označili pripadnost slovenski etniji

in hkrati vsaj eni izmed etnij, ki niso vezane na nekdanji jugoslovanski prostor in ne na romsko etnijo (Slovenec in hkrati: Madžar (15-krat), Anglež (1-krat), Rus (1-krat), Irec (1-krat), Italijan in Avstrijec (1-krat), Madžar in Nemec (1-krat)).

V kategorijo Drugi (Nejug./Neromi) (0,8 %) smo vključili posameznike, ki so označili pripadnost etnijam, ki niso vezane niti na nekdanjo Jugoslavijo niti ne na romsko etnijo (Anglež (3-krat), Ukrajinec (2-krat), Rus (1-krat), Tajec (1-krat)).

V kategorijo Različne oznake (0,4 %) smo vključili posameznike, ki so označili hkratno pripadnost slovenski etniji in eni izmed etnij nekdanje Jugoslavije ter eni izmed etnij, ki niso vezane niti na nekdanjo Jugoslavijo niti ne na romsko etnijo (Slovenec in hkrati: Italijan in Istran (1-krat), Madžar in Srb (1-krat), Madžar in Hrvat (2-krat)).

Zaradi prenizkega deleža učencev iz kategorij Drugi (Nejug./Neromi) in Različne oznake smo ti kategoriji izločili iz nadaljnjih obdelav.

Preglednica 1: Učenci po etnični pripadnosti glede na kraj šolanja

Etnična pripadnost učencev

Kraj šolanja

Skupaj

Izola Kočevje Koper Kranj Lendava Ljubljana

f f % F

f % f f % f f % f f % f f % f f %

Slovenci 92 88,5 91 72,2 89 77,4 322 86,3 106 61,3 94 73,4 794 77,9

Bošnjaki 4 3,8 8 6,3 10 8,7 6 1,6 1 0,6 8 6,3 37 3,6

Madžari 0 0,0 0 0,0 0 0,0 0 0,0 26 15,0 0 0,0 26 2,6

Albanci 2 1,9 1 0,8 4 3,5 13 3,5 0 0,0 3 2,3 23 2,3

Srbi 0 0,0 7 5,6 5 4,3 4 1,1 1 0,6 3 2,3 20 2,0

Romi 0 0,0 5 4,0 1 0,9 0 0,0 12 6,9 0 0,0 18 1,8

Slo. in nek. Jug.

in/ali Romi 1 1,0 7 5,6 3 2,6 10 2,7 4 2,3 12 9,4 37 3,6

Drugi iz nek.

Jug. in/ali Romi 2 1,9 5 4,0 2 1,7 13 3,5 3 1,7 7 5,5 32 3,1

Slo. in drugi

(Nejug./Neromi) 1 1,0 0 0,0 0 0,0 3 0,8 16 9,2 0 0,0 20 2,0

Drugi

(Nejug./Neromi) 2 1,9 2 1,6 0 0,0 2 0,5 1 0,6 1 0,8 8 0,8

Različne oznake 0 0,0 0 0,0 1 0,9 0 0,0 3 1,7 0 0,0 4 0,4

Skupaj 104 100,0 126 100,0 115 100,0 373 100,0 173 100,0 128 100,0 1019 100,0

100 5.1.4.1.2 Vzorec učiteljev

Vprašalnik za učitelje je izpolnilo 187 učiteljev, in sicer 83,0 % učiteljic in 17,0 % učiteljev, ki so v šolskih letih 2014/15 in 2015/16 poučevali na osnovnih šolah v zgoraj navedenih občinah, in sicer 31,6 % učiteljev iz Ljubljane, 16,6 % učiteljev iz Kopra, 15,0 % učiteljev iz Kočevja, 13,4 % učiteljev iz Kranja, 12,8 % učiteljev iz Izole in 10,7 % učiteljev iz Lendave.

Največ učiteljev se je opredelilo za Slovence (89,7 %), trije so se opredelili za Madžare, dva za Hrvata, en učitelj se je opredelil za Slovenca in Črnogorca, eden pa za Slovenca in Madžara.

Učiteljev neslovenskih etnij je bilo tako premalo, da bi lahko v okviru raziskovalnih vprašanj ugotavljali razlike med učitelji glede na etnično pripadnost.

Vzorec sestavlja 15,5 % učiteljev razrednega pouka in 84,5 % predmetnih učiteljev.

Delovna doba učiteljev je od 1 do 40 let. Povprečna delovna doba znaša 19,84 leta (standardni odklon je 9,84 leta). Zaradi potreb prilagoditve trajanja delovne dobe pri anketiranih učiteljih smo učitelje razvrstili v štiri skupine, pri čemer smo izhajali iz »S-modela«, ki ga je razvila Javrh. Ta model ob upoštevanju slovenskih posebnosti učiteljev profesionalni razvoj deli v pet faz (Javrh, 2007; Valenčič Zuljan, 2012):

1. faza (1–3 let) je faza preživetja in odkrivanja;

2. faza (4–6 let) je faza stabilizacije v karieri in pouku;

3. faza (7–18 let) je faza poklicne aktivnosti/eksperimentiranja oz. negotovosti/revizije;

4. faza (19–30 let) je faza kritične odgovornosti, sproščenosti oziroma nemoči;

5. faza (31–40 let) je faza izpreganja »sproščeno« ali »zagrenjeno«.

Učitelje smo tako glede na delovno dobo razvrstili v štiri skupine. V prvo skupino smo uvrstili učitelje z delovno dobo od 1 do 6 let (takih učiteljev je 11,2 %), v drugo skupino učitelje z delovno dobo od 7 do 18 let (takih učiteljev je 35,8 %), v tretjo skupino učitelje z od 19 do 30 let (takih učiteljev je 38,5 %), v četrto skupino pa učitelje z delovno dobo od 31 do 40 let (takih učiteljev je 13,4 %).

Največji delež učiteljev (68,3 %) ima univerzitetno izobrazbo, 24,7 % učiteljev ima višješolsko izobrazbo, 5,4 % magisterij, 1,1 % ima specializacijo, 0,5 % pa doktorat.

101

Največ učiteljev, in sicer 46,0 %, ima strokovni naziv svetovalec, 32,6 % strokovni naziv mentor, 13,9 % nima strokovnega naziva, 7,5 % pa jih ima strokovni naziv svetnik.

5.1.4.2 Opis merskega instrumenta

Podatke smo zbirali z dvema anketnima vprašalnikoma, in sicer z vprašalnikom za učitelje in vprašalnikom za učence.

Vprašalnika smo na podlagi raziskovalnih vprašanj in teoretičnih izhodišč ter nekaterih obstoječih vprašalnikov oziroma raziskav (Booth in Ainscow, 2002; Peček in Lesar, 2006) za potrebe raziskave oblikovali sami. Vprašalnika sta zajemala vrsto vprašanj, saj sta bila oblikovana za namene širše raziskave o položaju različnih etničnih skupin. Ker smo želeli ugotoviti, ali se kažejo statistično pomembne razlike v stališčih učiteljev in učencev, so posamezna vprašanja v obeh vprašalnikih enaka. V nadaljevanju pa predstavljamo samo tiste sklope vprašalnika, ki odgovarjajo na raziskovalna vprašanja te doktorske disertacije.

Vprašalnika sta v prilogi disertacije, vprašanja, ki so bila analizirana za potrebe naše raziskave, pa smo obarvali.

Vprašanja, ki odgovarjajo na raziskovalna vprašanja naše raziskave, so naslednja:

̶ skozi vprašanje, zastavljeno učencem in učiteljem, v kolikšni meri spoštujejo pripadnike določenih etnij, smo raziskovali dimenzijo spoštovanja učencev in učiteljev do določene etnije; učenci in učitelji so na 5-stopenjski lestvici od 1 (sploh ne spoštujem) do 5 (zelo spoštujem) označili svojo stopnjo spoštovanja do določenih etnij;

̶ skozi vprašanje, zastavljeno učencem, ali bi si za prijatelja/prijateljico izbral/-a pripadnika določenih etnij, smo raziskovali dimenzijo pripravljenosti učencev za vstopanje v bližnji odnos z določeno etnijo; učenci so na 5-stopenjski lestvici od 1 (nikakor ne bi izbral/-a) do 5 (vsekakor bi izbral/-a) označili svojo stopnjo pripravljenosti vstopanja v prijateljske odnose z določenimi etnijami;

̶ skozi vprašanje, zastavljeno učiteljem, ali bi v razred sprejeli pripadnike določenih etnij, če bi imeli možnost izbire, smo raziskovali dimenzijo pripravljenosti učiteljev za vstopanje v bližnji odnos z določeno etnijo; učitelji so na 5-stopenjski lestvici od

102

1 (nikakor ne bi sprejel/-a) do 5 (vsekakor bi sprejel/-a) označili svojo stopnjo pripravljenosti sprejetja učenca določene etnije v razred;

̶ skozi vprašanje, zastavljeno učencem in učiteljem, v kolikšni meri po njihovem mnenju učenci njihove šole spoštujejo pripadnike določenih etnij, smo raziskali mnenje učencev in učiteljev o stopnji spoštovanja učencev do določenih etnij; učenci in učitelji so na 5-stopenjski lestvici od 1 (sploh jih ne spoštujejo) do 5 (zelo jih spoštujejo) označili svoje stališče;

̶ skozi vprašanje, zastavljeno učencem in učiteljem, v kolikšni meri po njihovem mnenju učitelji njihove šole spoštujejo pripadnike določenih etnij, smo raziskali mnenje učencev in učiteljev o stopnji spoštovanja učiteljev do določenih etnij; učenci in učitelji so na 5-stopenjski lestvici od 1 (sploh jih ne spoštujejo) do 5 (zelo jih spoštujejo) označili svoje stališče;

̶ skozi vprašanje, zastavljeno učencem in učiteljem, ali bi si po njihovem mnenju učenci njihove šole za prijatelja/prijateljico izbrali pripadnika določenih etnij, smo ugotavljali mnenje učencev in učiteljev o pripravljenosti učencev za vstopanje v bližnji odnos z določeno etnijo; učenci in učitelji so na 5-stopenjski lestvici od 1 (nikakor ne bi izbrali) do 5 (vsekakor bi izbrali) označili svoje stališče;

̶ skozi vprašanje, zastavljeno učencem in učiteljem, ali bi po njihovem mnenju učitelji njihove šole v razred, če bi imeli možnost izbire, sprejeli učenca določenih etnij, smo ugotavljali mnenje učencev in učiteljev o pripravljenosti učiteljev za vstopanje v bližnji odnos z določeno etnijo; učenci in učitelji so na 5-stopenjski lestvici od 1 (nikakor ne bi sprejeli) do 5 (vsekakor bi jih sprejeli) označili svoje stališče;

̶ skozi 16 trditev, predloženih učencem in učiteljem, smo ugotavljali mnenje učencev in učiteljev o prisotnosti in učinkovitosti pristopov in dejavnosti na ravni razreda in šole, ki vplivajo na graditev spoštljivih odnosov do različnih etničnih pripadnosti;

učenci in učitelji so na 5-stopenjski lestvici od 1 (nikakor se ne strinjam) do 5 (popolnoma se strinjam) označili svojo stopnjo strinjanja s trditvami.

103

Pri oblikovanju trditev smo se naslanjali na teoretična izhodišča, analizo formalnega in praktičnega vidika vključevanja priseljencev ter na raziskave o poteh oblikovanja spoštljivega odnosa do drugačnosti oziroma zagotavljanja pogojev za uresničevanje spoštljivosti na šoli.

Prvotno smo izhajali iz karakteristik inkluzivne šole, na medkulturnosti zasnovane šole, v kateri je etnična različnost vidna tudi navzven, iz njene usmerjenosti v aktivno držo zoper krivice, možnosti razvijanja in ohranjanja identitete učencev različnih etnij, možnosti učencev po pridobivanju znanj o različnih etnijah, načela vzpostavljanja enakosti možnosti in obravnave različnih etnij, iz usmerjenosti šole v spoštljiv in sprejemajoč odnos do vseh etnij.

In document Spoštovanje drugega kot drugačnega v javni osnovni šoli (Strani 125-200)