Slika 5: Podrobno obravnavane vsebine s področja krožnega gospodarstva na posameznih študijskih programih lesarstva
Grafikon na Sliki 5 prikazuje, katere vsebine s področja krožnega gospodarstva podrobno obravnavajo na posameznih izobraževalnih programih lesarstva. Od 21 vsebin, ki so jih anketiranci imeli na razpolago pri prvem anketnem vprašanju, jih na univerzitetnem študijskem programu - Lesarstvo podrobno obravnavajo kar 15 (71 %). Pri visokošolskem študijskem programu – Lesarsko inženirstvo za razliko od univerzitetnega študija ne obravnavajo biorafinerije in tako obravnavajo 14 vsebin, kar predstavlja 67 % vsebin s področja krožnega gospodarstva. Pri nobenem od te dveh omenjenih izobraževalnih programov podrobno ne obravnavajo transparentnosti v oskrbovalnih verigah, zbiranja in recikliranja, LCA analize, industrijske simbioze in krožnih poslovnih modelov. Zbiranje in
Ekološko načrtovanje izdelkov Kaskadna raba Upravljanje z naravnimi viri Obnovljivi vire energije Učinkovita in trajnostna proizvodnja Učinki na okolje Krožni poslovni modeli Industrijska simbioza Biotehnologija Sistemsko razmišljanje Trajnostna energija Biorefinerija Zelene kemikalije Biogospodarstvo Funkcionalni materiali LCA analiza Zbiranje in recikliranje Transparentnost v oskrbovalnih verigah Nevarne kemikalije Zelena javna naročila Nano tehnologija
Poklicno-tehniški program Višješolski študijski program Visokošolski študijski program Univerzitetni študijski program
recikliranje je edina vsebina, ki jo podrobno obravnavajo le pri poklicno-tehniškem izobraževanju – Lesarski tehnik, je pa to edina vsebina s področja krožnega gospodarstva, ki jo pri tem programu obravnavajo podrobno. Pri višješolskem študijskem programu – Lesarstvo podrobno obravnavajo le tri vsebine s področja krožnega gospodarstva: obnovljive vire energije, upravljanje z naravnimi viri in ekološko načrtovanje izdelkov.
Slika 6: Minimalno obravnavane vsebine s področja krožnega gospodarstva na posameznih študijskih programih lesarstva
Slika 6 prav tako prikazuje vsebine s področja krožnega gospodarstva, ki jih obravnavajo na izobraževalnih programih lesarstva tako kot Slika 5, vendar prikazuje vsebine, ki jih obravnavajo minimalno. Pri višjem in univerzitetnem študijskem programu prav vse vsebine obravnavajo vsaj minimalno. Pri višješolskem študijskem programu – Lesarstvo jih od 21 vsebin minimalno obravnavajo več kot pol (14), kar znaša 67 %. Ne obravnavane vsebine s
Ekološko načrtovanje izdelkov Kaskadna raba Upravljanje z naravnimi viri Obnovljivi vire energije Učinkovita in trajnostna proizvodnja Učinki na okolje Krožni poslovni modeli Industrijska simbioza Biotehnologija Sistemsko razmišljanje Trajnostna energija Biorefinerija Zelene kemikalije Biogospodarstvo Funkcionalni materiali LCA analiza Zbiranje in recikliranje Transparentnost v oskrbovalnih verigah Nevarne kemikalije Zelena javna naročila Nano tehnologija
Poklicno-tehniški program Višješolski študijski program Visokošolski študijski program Univerzitetni študijski program
področja krožnega gospodarstva pri višješolskem programu so: zelena javna naročila, biogospodarstvo, biorafinerija, biotehnologija, industrijska simbioza, krožni poslovni modeli in kaskadna raba. Kot podrobno obravnavane vsebine s področja krožnega gospodarstva jih tudi minimalno obravnavajo najmanj pri poklicno-tehniškem izobraževanju – Lesarski tehnik in sicer s področja krožnega gospodarstva minimalno obravnavajo slabo polovico vsebin (10) kar znaša približno 48 %. Poleg transparentnosti v oskrbovalnih verigah, sistemskega razmišljanja in učinkovite trajnostne proizvodnje ne obravnavajo tudi vseh vsebin kot pri višješolskem izobraževanju.
Slika 7: Pogosto uporabljena orodja s področja industrije 4.0 na posameznih študijskih programih lesarstva
Pri višješolskem študijskem in poklicno-tehniškem programu nobenih orodij in konceptov, razen računalništva v oblaku s področja industrije 4.0 ne uporabljajo pogosto. Pri univerzitetnem in visokošolskem študijskem programu pa od 8 orodij in konceptov pogosto uporabljaje kar 5 (75 %). Tudi pri teh dveh programih ne uporabljajo pogosto interneta stvari in orodij za razširjeno resničnost.
Razširjena resničnost Računalništvo v oblaku Spletna varnost Internet stvari Simulacije Avtonomni roboti Množični podatki in njihova analiza Aditivna proizvodnja Umetna inteligenca
Poklicno-tehniški program Višješolski študijski program Visokošolski študijski program Univerzitetni študijski program
Slika 8: Minimalno uporabljena orodja s področja industrije 4.0 na posameznih študijskih programih lesarstva
Pri univerzitetnem in visokošolskem študijskem programu pri nobenem predmetu ne uporabljajo pogosto interneta stvari in razširjene resničnosti, ju pa pri nekaterih predmetih uporabljajo vsaj minimalno (Slika 8). Tudi pri višješolskem in poklicno-tehniškem programu minimalno uporabljajo nekatera orodja. Pri programu Lesarski tehnik uporabljajo razširjeno resničnost, simulacije in aditivno proizvodnjo. Pri višješolskem programu pa poleg teh vsebin obravnavajo še spletno varnost in se ukvarjajo z množičnimi podatki ter njihovo analizo.
Slika 9: Podrobno obravnavane vsebine s področja neodvisnega tehnološko podprtega bivanja na posameznih študijskih programih lesarstva
Slika 9 prikazuje podrobno obravnavane vsebine s področja neodvisnega tehnološko podprtega bivanja. Pri poklicno-tehniškem programu – Lesarski tehnik nobene od naštetih
Razširjena resničnost Računalništvo v oblaku Spletna varnost Internet stvari Simulacije Avtonomni roboti Množični podatki in njihova analiza Aditivna proizvodnja Umetna inteligenca
Poklicno-tehniški program Višješolski študijski program Visokošolski študijski program Univerzitetni študijski program
Pametne stavbe Pametno pohištvo Ergonomsko snovanje interierja Senzorji Požarna in druga varnost
Poklicno-tehniški program Višješolski študijski program Visokošolski študijski program" Univerzitetni študijski program
vsebin ne obravnavajo podrobno. Pri višješolskem študijskem programu od 5 vsebin 3 obravnavajo podrobno in med njimi podrobneje ne obravnavajo pametnih stavb ter pametnega pohištva. Med tem ko pri univerzitetnem študijskem programu podrobneje ne obravnavajo le požarne in druge varnosti, pri visokošolskem študijskem programu pa podrobno obravnavajo prav vse vsebine s tega področja.
Slika 10: Minimalno obravnavane vsebine s področja neodvisnega tehnološko podprtega bivanja na posameznih študijskih programih lesarstva
Poleg tega, da pri visokošolskem študijskem programu vse vsebine s področja tehnološko podprtega bivanja pri določenih predmetih obravnavajo podrobno, jih pri nekaterih premetih obravnavajo tudi minimalno (Slika 10). Enako velja za univerzitetni študijski program kjer kljub temu, da vsebine požarne in druge varnosti ne obravnavajo podrobno, jo obravnavajo minimalno. Pri poklicno-tehniškem izobraževanju minimalno obravnavajo vse vsebine razen senzorjev. Pri višješolskem izobraževanjem pa le dve vsebini obravnavajo minimalno:
požarno in drugo varnost ter pametne stavbe. Tako se s pametnim pohištvom pri tem programu sploh ne ukvarjajo.
Pametne stavbe Pametno pohištvo Ergonomsko snovanje interierja Senzorji Požarna in druga varnost
Poklicno-tehniški program Višješolski študijski program Visokošolski študijski program Univerzitetni študijski program
Slika 11 prikazuje rezultate odgovorov na dane trditve. Večina pedagoških delavcev na univerzitetnih in visokošolskih izobraževalnih programih lesarstva se strinja oziroma popolnoma strinja, da je vključevanje konceptov industrije 4.0 in vsebin krožnega gospodarstva v učni proces pomembno. Prav tako se strinjajo oziroma vsaj delno strinjajo, da je vključevanje vsebin neodvisnega tehnološko podprtega bivanja pomembno. Z vidika povezovanja teh vsebin z vsebinami njihovih predmeti jih večina meni, da je to mogoče.
Najbolj se strinjajo glede vsebin krožnega gospodarstva, sledijo koncepti industrije 4.0 in nato vsebine neodvisnega tehnološko podprtega bivanja. Za koncepte industrije 4.0 in vsebine neodvisnega tehnološko podprtega bivanja se jih nekaj (20 in 27 %) ne strinja in pravijo, da jih ni mogoče povezati z njihovimi predmeti. Na trditev, da so na omenjenih področjih pomembna predznanja prevladuje delno ali popolno strinjanje, vendar pa jih je dokaj veliko (27 %) tudi mnenja, da bodoči študentje teh predznanj ne potrebujejo. Graf prikazuje, da so te kompetence bolj pomembne za diplomante 2. bolonjske stopnje (strokovni magisterij) kot prve in najbolj pomembne za diplomante 3. bolonjske stopnje (doktorat). Večina anketirancev (80 %) se ni strinjala s trditvijo, da študenti lesarstva ne
13%
Vključevanje konceptov industrije 4.0 v učni proces je pomembno.
Koncepte industrije 4.0 učinkovito uporabljam pri izvedbi predmetov.
Vključevanje vsebin krožnega gospodarstva v učni proces je pomembno.
Področja krožnega gospodarstva je mogoče povezati z vsebinami mojih predmetov.
Vključevanje vsebin neodvisnega tehnološko podprtega bivanja v učni proces je pomembno.
Vsebine neodvisnega tehnološko podprtega bivanja je mogoče povezati z vsebinami mojih predmetov.
Na omenjenih področjih so pomembna predznanja študentov.
Vse te kompetence so pomembne za diplomante 1.
stopnje
Vse te kompetence so pomembne za diplomante 2.
stopnje
Vse te kompetence so pomembne za diplomante 3.
stopnje
Študenti lesarstva ne potrebujejo znanj s teh vsebin.
Ne morem oceniti Se ne strinjam Se delno strinjam Se strinjam Se popolnoma strinjam
Slika 11: Deleži odgovorov pedagoških delavcev na visokošolskih izobraževalnih programih na trditve
potrebujejo znanj s teh področij, nekaj jih trditve ni moglo oceniti, nekaj pa se jih je s trditvijo le delno strinjalo.
Slika 12: Deleži odgovorov pedagoških delavcev na poklicnih in višješolskih izobraževalnih programih na trditve
Na Sliki 12 vidimo odzive srednješolskih in višješolskih pedagoških delavcev na podobne trditve kot pri Sliki 11. Enako kot pri odzivih univerzitetnih pedagoških delavcev se jih tudi tukaj večina strinja, da je vključevanje konceptov industrije 4.0 in vsebin krožnega gospodarstva v učni proces pomembno ter se malo manj strinjajo glede vsebin neodvisnega tehnološko podprtega bivanja. Prav tako se enako strinjajo, da je z njihovimi predmeti najlažje povezati vsebine krožnega gospodarstva in da bi bilo možno pri njihovih predmetih tudi učinkovito uporabljati orodja in koncepte industrije 4.0. Malo manjše strinjanje pa je bilo s povezovanjem vsebin tehnološko podprtega bivanja, glede česar se jih 17 % ni strinjalo. Večina se jih je delno strinjala, da študentje potrebujejo predznanja iz omenjenih področjih, ostali pa so se glede te trditve strinjali oziroma popolnoma strinjali. Odgovorili so, da so omenjene vsebine bolj pomembne za lesarske tehnike (4 letni program) kot za mizarje (3 letni program) in najmanj pomembne za študente višješolskega izobraževalnega
17%
Vključevanje konceptov industrije 4.0 v učni proces je pomembno.
Koncepte industrije 4.0 učinkovito uporabljam pri izvedbi predmetov.
Vključevanje vsebin krožnega gospodarstva v učni proces je pomembno.
Področja krožnega gospodarstva je mogoče povezati z vsebinami mojih predmetov.
Vključevanje vsebin neodvisnega tehnološko podprtega bivanja v učni proces je pomembno.
Vsebine neodvisnega tehnološko podprtega bivanja je mogoče povezati z vsebinami mojih predmetov.
Na omenjenih področjih so pomembna predznanja študentov.
Za dijake programa Mizar, so vse te vsebine pomembne.
Za dijake programa Lesarski tehnik, so vse te vsebine pomembne.
Za študente programa Inženir lesarstva, so vse te vsebine pomembne.
Dijaki/študenti lesarstva ne potrebujejo znanj s teh vsebin.
Ne morem oceniti Se ne strinjam Se delno strinjam Se strinjam Se popolnoma strinjam
programa Inženir lesarstva. Prav tako se tudi tukaj niso strinjali s trditvijo, da dijaki in študenti lesarstva ne potrebujejo znanj s teh področjih, nekaj pa jih je odgovorilo, da te trditve ne morejo oceniti.
Slika 13: Primernost vključevanja krožnega gospodarstva, industrije 4.0, neodvisnega tehnološko podprtega bivanja v visokošolske in univerzitetne izobraževalne programe na področju lesarstva
Na koncu ankete in intervjuja je sledilo vprašanje o primernosti različnih načinov vključevanja omenjenih vsebin v izobraževalne programe lesarstva. Odgovore pedagoških delavcev univerzitetnega in visokošolskega programa prikazuje Slika 13. Vse možnosti so dobile pozitivne odzive s tem, da bi bilo najbolj primerno te vsebine vključiti s projektnimi nalogami oziroma seminarji in ekskurzijami. Nekoliko manj primerno, se jim zdi vključevanje teh vsebin pri rednih predmetih. Najslabši odziv za vključevanje teh vsebin pa sta dobili možnosti: z izbirnimi specializiranimi predmeti in s predavanji gostujočih predavateljev, vendar sta obe možnosti kljub temu v večini dobili pozitivne odzive.
Slika 14: Primernost vključevanja krožnega gospodarstva, industrije 4.0, neodvisnega tehnološko podprtega bivanja v srednje in višješolske izobraževalne programe na področju lesarstva
13%
Popolnoma nemogoče Manj mogoče Niti mogoče niti nemogoče
Mogoče Zelo mogoče
Popolnoma nemogoče Manj mogoče Niti mogoče niti nemogoče
Mogoče Zelo mogoče
Slika 14 pa prikazuje odgovore pedagoških delavcev poklicno-tehniškega izobraževalnega programa in višješolskega študijskega programa. Tudi oni so na vse dane možnosti podali pozitivne odzive. Na podlagi odgovorov bi bilo v ta izobraževalna programa najbolj primerno te vsebine vključiti pri rednih predmetih in z ekskurzijami. Primerna bi bilo tudi vključitev teh vsebin s projektnimi nalogami oziroma seminarji in s predevanji gostujočih predavateljev, pri kateri pa jih je imelo nekaj dvome (17 %) in so odgovorili niti mogoče niti nemogoče. Na zadnjem mestu je pristala možnost ''pri praktičnem izobraževanju'', ki pa je kljub temu v večini imela pozitivne odgovore.