LESARSTVA
Slika 16: Model vključitve različnih področji na različnih nivojih izobraževanja v lesarstvu
Na sliki 16 vidimo, da bi se pri poklicno-tehniškem izobraževanju o manjkajočih vsebinah s področja krožnega gospodarstva, ki jih podrobno obravnavajo na višjih stopnjah izobraževanja, morali vsaj seznaniti. Vsebini biotehnologija in zelena javna naročila bi predavatelji lahko vključili k vsebinam obstoječih predmetov. O učinkoviti trajnostni proizvodnji bi se dijaki lahko poučili pri praktičnem izobraževanju. Tudi kaskadno rabo bi dijaki pri praktičnem izobraževanju lahko prakticirali sami, kjer bi iz odsluženega lesa izdelovali nove inovativne izdelke. Dijaki bi kompetence glede vsebin kot so: krožni poslovni modeli, industrijska simbioza in transparentnost oskrbovalnih verig lahko pridobili z ogledom primerov dobrih praks v industriji in z ekskurzijami. Z vsebinami kot so:
biorafinerija, bioaktivne učinkovine, zelene kemikalije in nanotehnologija pa bi se dijaki lahko seznanili z ekskurzijo na Oddelek za lesarstvo Biotehniške fakultete, kjer se s temi
vsebinami in koncepti intenzivno ukvarjajo. Od poklicnega izobraževalnega programa pričakujemo osnovno znanje, katerega lahko učeči se nadgradijo z nadaljevanjem študija.
Tudi pri višješolskem programu moramo zagotoviti, da se vse vsebine s področja krožnega gospodarstva obravnavajo vsaj minimalno. Tudi pri tem programu bi lahko bioaktivne učinkovine in biorafinerijo spoznali na Oddelku za lesarstvo v sklopu ekskurzije ali s predavanji gostujočega predavatelja. Biotehnologijo in zelena javna naročila bi določeni predavatelji lahko vključili k vsebinami svojih predmetov. Krožne poslovne modele, industrijsko simbiozo in biogospodarstvo pa bi spoznali s primeri dobrih praks in z obiskom primernih podjetji.
Na visokošolskem in univerzitetnem študijskem programu že sedaj večino vsebin s področja krožnega gospodarstva obravnavajo podrobno, še vedno pa nekaterim ne posvečajo velike pozornosti. Nekatere vsebine, kot so: transparentnost v oskrbovalnih verigah, krožne poslovne modele in industrijsko simbiozo, bi morali natančneje obravnavati tudi v poklicnem in višješolskem izobraževalnem programu v sklopu ekskurzij v podjetja in s pomočjo dobrih praks. LCA analizo bi lahko podrobneje obravnavali pri tistih predmetih, kjer jo sedaj obravnavajo minimalno. Trajnostno energijo delno obravnavajo v sklopu obnovljivih virov energije in mislimo, da na 1. bolonjski stopnji bolj poglobljenih znanj s te vsebine študenti lesarstva ne potrebujejo. Menimo, da tudi vsebine zbiranja in recikliranja ni potrebno še bolj vključevati v visokošolski in univerzitetni izobraževalni program, saj so to osnove, katerih se podrobno učijo že pri poklicnem izobraževanju. Biorafinerijo bi v visokošolski izobraževalni program lahko podrobneje vključili z izbirnim predmetom, ekskurzijami ali pa s seminarskimi nalogami, LCA analizo pa bi v oba programa podrobneje vključili s projektnim delom, kjer bi študentje analizo uporabljali sami.
O orodjih oziroma konceptih s področja industrije 4.0, ki jih pri poklicno-tehniškem izobraževanju še ne uporabljajo, menimo, da bi dijaki morali pridobiti vsaj minimalne kompetence. O spletni varnosti in o osnovah analize podatkov bi se dijaki lahko seznanili pri rednih predmetih, kjer uporabljajo računalniško opremo. Ravno tako bi lahko prakticirali internet stvari, za kar je bilo v intervjuju rečeno, da je v načrtu. Z avtonomnimi roboti bi se dijaki lahko spoznali z obiskom sejma robotike in z ekskurzijami v sodobna podjetja, ki pametne robote že uporabljajo (po možnosti v lesni industriji).
Če bi avtonomne robote pri poklicno-tehniškem izobraževanju spoznali vsaj minimalno, bi to znanje pri višješolskem izobraževanju nadgradili, in sicer bi študentje v sklopu projektnega dela s sodelovanjem z drugimi fakultetami pridobili razumevanje kako roboti delujejo in jih po možnosti tudi preizkusili. Pri višješolskem izobraževanju bi moralo biti znanje o spletni varnosti na višjem nivoju. O spletni varnosti in internetu stvari bi se učili pri rednih računalniških predmetih, prav tako pa bi internet stvari morali uporabno uporabljati v šoli. Za ostale vsebine, ki jih na programu obravnavajo minimalno je potrebno poskrbeti, da so na višjem nivoju kot pri poklicnem izobraževanju.
Študentje visokošolskega in univerzitetnega študija bi lahko razvijali vsebine za razširjeno resničnost, poleg tega pa bi s pomočjo razširjene resničnosti potekala razna usposabljanja (rokovanje z določenimi stroji, protokol požarne varnosti itd.). Študenti bi si v sklopu ekskurzij ogledali delovanje sodobnih proizvodenj, ki vključujejo tudi internet stvari in na ta način spoznali načine njegove uporabe, kljub temu pa se na tem nivoju ne pričakuje celovitega poznavanja tega koncepta. Razširjena resničnost in avtonomni roboti bi bili lahko zelo spodbudni in zanimivi za dijake/študente ter bi jih tudi motivirali.
Pri poklicno-tehniškem programu se morajo učenci spoznati vsaj z osnovami senzorjev, da je lahko na drugih stopnjah potem ta nivo višji. Osnove senzorjev bi lahko obravnavali pri rednih strokovnih predmetih in pri praktičnem usposabljanju. Menimo, da morajo vsebino ergonomskega snovanja spoznati bolj podrobno, saj je to na področju neodvisnega tehnološko podprtega bivanja zgolj osnova. Tako pri višješolskem študiju ne bi rabili obravnavati osnov te vsebine, bi pa rabili obravnavati pametno pohištvo, ki sedaj ni prisotno v tem študijskem programu. To bi obravnavali v sklopu projektnega dela, kjer bi dijaki snovali svoje izdelke in za njih narisali načrte ter jih po možnosti izdelali. Pri visokošolskem in univerzitetnem študiju s področja neodvisnega tehnološko podprtega bivanja pridobijo dovolj kompetenc, saj skoraj vse kompetence obravnavajo podrobno. Kot pri visokošolskem študijskem programu bi tudi pri univerzitetnem lahko bil na voljo izbirni predmet Požarna zaščita lesa.
O krožnem gospodarstvu, industriji 4.0 in neodvisnem tehnološko podprtem bivanju bi se učeči se lahko poučili tudi preko raznih spletnih izobraževanj ''Massive Open Online Courses – MOOC''. Na področju krožnega gospodarstva je trenutno dostopno izobraževanje ''FURN360'', ki obsega 80 ur brezplačnega e-učenja o krožnem gospodarstvu (FURN360 2017a). Na področju industrije 4.0 prav tako trenutno poteka brezplačni spletni tečaj o digitalni transformacij lesnega sektorja ''DIORAMA'', kateri vsebuje veliko vsebin industrije 4.0 (DITRAMA 2021). Eden od problemov ''MOOC-ov'' je, da so v večni primerov v angleškem jeziku in bi zlasti na nižjem nivoju izobraževanja to lahko bila ovira.
Izobraževalne institucije na področju lesarstva bi lahko tudi z medsebojnim sodelovanjem in s sodelovanjem z industrijo same pripravile kompleksna spletna izobraževanja, ki bi jih ponudila širše, torej vsem, ki se izobražujejo na področju lesarstva, in tistim, ki so na področju lesarstva zaposleni oziroma aktivni. V odgovorih anket je bilo kot komentar tudi rečeno, da premalo poznajo tovrstne tematike in izraze. Zato bi bila spletna izobraževanja primerna tudi za izobraževanje pedagoških delavcev, saj se morajo o vsebinah najprej izobraziti, preden o njih poučujejo svoje učence.
V intervjuju je bila izpostavljena tudi splošna nezainteresiranost večine dijakov, kar lahko predstavlja velik problem v izobraževalnem procesu. Menimo, da bi bilo pred posodobitvijo učnih procesov potrebno temeljito raziskati še mnenja dijakov/študentov, ter ugotoviti kaj jih motivira ter oblikovati privlačne učne programe za prihajajoče generacije.
5 SKLEPI
V magistrski nalogi smo proučili prisotnost aktualnih področji (industrija 4.0, krožno gospodarstvo in neodvisno tehnološko podprto bivanje) in njihovih vsebin ter konceptov oziroma orodij v izobraževalnih programih lesarstva. S pregledom učnih načrtov poklicno-tehniškega, višješolskega, visokošolskega in univerzitetnega izobraževalnega programa lesarstva v Sloveniji smo izvedeli, katere vsebine in koncepte omenjenih področji programi že vključujejo. Nato smo za pridobitev realne slike izvedli anketiranje in intervjuvanje pedagoških delavcev na omenjenih izobraževalnih programih. Na koncu smo naredili primerjavo med učnimi načrti in podatki anket/intervjujev ter razvili model in strategije za vključevanje proučevanih vsebin v posamezne izobraževalne programe.
Na podlagi rezultatov raziskave smo ugotovili:
- Učni načrti proučenih izobraževalnih programov kompetenc krožnega gospodarstva, industrije 4.0 in neodvisnega tehnološko podprtega bivanja omenjajo zelo malo. Pri tem so vsebine s področja krožnega gospodarstva v učnih načrtih vseh izobraževalnih programov omenjene največkrat.
- Na vseh preučenih izobraževalnih programih prihaja do velikega odstopanja med kompetencami zapisanimi v učnih načrtih in dejansko pridobljenimi kompetencami s področja krožnega gospodarstva, industrije 4.0 in neodvisnega tehnološko podprtega bivanja. Največ odstopanja smo opazili pri visokošolskem in univerzitetnem študijskem programu, kjer pa v primerjavi s poklicnim in višješolskim izobraževalnim programoma obravnavajo največ vsebin z vseh treh področij. Manjše ujemanje verjetno izhaja iz dejstva, da pri teh dveh izobraževalnih programih najhitreje sledijo trendom in se prilagajajo mednarodnim smernicam ter na ta način vključujejo nove vsebine. Na podlagi tega ugotavljamo, da je učne načrte vseh izobraževalnih programih potrebno osvežiti in posodobiti.
- Učeči se na poklicno-tehniškem in višješolskem izobraževalnem programu pridobijo (pre)malo kompetenc s področja krožnega gospodarstva, industrije 4.0 in neodvisnega tehnološko podprtega bivanja.
- Visokošolski in univerzitetni izobraževalni program v celoti pokrivata vsebine s področja krožnega gospodarstva, industrije 4.0 in neodvisnega tehnološko podprtega bivanja, vendar bi kljub temu učeči se o nekaterih specifičnih vsebinah s teh področji morali pridobiti več kompetenc kot trenutno.
- Trenutno so kompetence omenjenih področji po vertikali izobraževanja v lesarstvu približno usklajene. Ugotavljamo, da je pridobljene kompetence na nižji stopnji potrebno okrepiti, saj se veliko dijakov ne odloči za nadaljnji študij. Tisti dijaki pa, ki bodo študij nadaljevali na višji stopnji, pa bodo na ta način že pred študijem imeli osnovne kompetence s posameznih področij in bodo lahko raven teh kompetenc na višji stopnji izobraževanja le še povečali.
- Vsebine bi bilo primerno vključevati z raznimi ekskurzijami (v podjetja, raziskovalne ustanove, na sejme…), projektnimi nalogami oziroma seminarji in pri rednih predmetih. O vsebinah bi se učeči se lahko poučili tudi preko raznih spletnih izobraževanj ''Massive Open Online Courses – MOOC''. Tovrstna izobraževanja imajo nekaj pomanjkljivosti, kot so jezikovne bariere. Izobraževalne institucije na področju lesarstva bi lahko tudi z medsebojnim sodelovanjem in s sodelovanjem z industrijo same pripravile ustrezna spletna izobraževanja, ki bi jih ponudila širšim skupinam, da bi vključili vse, ki se izobražujejo na področju lesarstva in tiste, ki so na področju lesarstva zaposleni.
Za natančnejšo oceno stanja in načrte za naprej bi morali pridobiti tudi ekspertna mnenja strokovnjakov s posameznih področij kot tudi dijakov in študentov, kar bi lahko storili v nadaljnjih raziskavah. Na osnovi rezultatov lahko zaključimo, da je učne načrte vseh izobraževalnih programih potrebno posodobiti, predvsem pa uskladiti vsebine in nivo pridobljenih kompetenc v celotni vertikali izobraževanja v lesarstvu.
6 POVZETEK
Zaradi hitrega tehnološkega razvoja in naraščajoče digitalizacije se sistem proizvodnje in naše življenje pospešeno spreminjata, kar pa ima močan vpliv tudi na koncept izobraževanja.
Živimo v času, ko se čedalje bolj soočamo s kopičenjem odpadkov ter pomanjkanjem virov za nadaljnji razvoj. Da bi bodoče generacije temeljito pripravili na aktualne teme kot so:
krožno gospodarstvo, industrija 4.0 in neodvisno tehnološko podprto bivanje ''Active and Assisted Living'' moramo zagotoviti obravnavo omenjenih vsebin v izobraževalnih programih in v prihodnosti poskrbeti za njihovo integracijo na vseh nivojih izobraževanja v lesarstvu.
V magistrski nalogi smo raziskali, v kakšni meri pri poklicnem, višješolskem, visokošolskem in univerzitetnem izobraževalnem programu lesarstva učeči se pridobijo kompetence s področja krožnega gospodarstva, industrije 4.0 in neodvisnega tehnološko podprtega bivanja. Pripravili smo strategijo vključevanja teh vsebin/kompetenc na določenih nivojih izobraževanja v lesarstvu. Pregledali smo učne načrte posameznih izobraževalnih programov v lesarstvu ter poiskali vsebine in ključne besede s prej omenjenih področij.
Poleg tega pa smo z anketiranjem in intervjuvanjem pedagoških delavcev na vseh izobraževalnih programih pridobili sliko o dejansko obravnavanih vsebinah s teh področji, o možnosti vključitve teh vsebin v različne predmete in o pomenu obravnavanja posameznih področij v izobraževalnih programih lesarstva.
S primerjavo učnih načrtov in odgovorov anketirancev/intervjuvancev smo ugotovili, da so vsebine z omenjenih področji v vseh izobraževalnih programih vključene v večji meri, kot to navajajo učni načrti. Največ odstopanja med učnimi načrti in dejansko obravnavanimi vsebinami smo opazili pri visokošolskem in univerzitetnem študijskem programu, kjer pa v primerjavi s poklicnim in višješolskim izobraževalnim programoma obravnavajo največ vsebin z vseh treh področij. Manjše ujemanje verjetno izhaja iz dejstva, da pri teh dveh izobraževalnih programih najhitreje sledijo trendom in se prilagajajo mednarodnim smernicam ter na ta način vključujejo nove vsebine. Na podlagi tega ugotavljamo, da je učne načrte vseh izobraževalnih programih potrebno osvežiti in posodobiti. Trenutno so sicer kompetence na omenjenih področji po vertikali izobraževanja v lesarstvu približno usklajene. Ne glede na to, da so te vsebine vključene v izobraževalne programe v večji meri, kot to navajajo učni načrti, smatramo, da bi jih bilo predvsem na nižjih stopnjah potrebno še okrepiti, saj bi tako lahko povečali tudi raven znanja na višjih nivojih izobraževanja. Vsebine bi učeči se lahko spoznali tako v okviru rednih predmetov z ekskurzijami, projektnimi nalogami in seminarji, kakor tudi preko dodatnih specialnih spletnih izobraževanj.
7 VIRI
AAL 2019. “Ageing well in a digital world”. AAL Programme.
https://www.aal-europe.eu/about/ (10. 5. 2021)
Butinar Ž., Hvastja Š., Kos U., Kramberger D., Lamper A., Pirnat T. 2020. Ugotavljanje in sanacija okoljske škode po pravilih nacionalnega, evropskega in mednarodnega prava.
Pravna fakulteta, Univerza v Ljubljani. Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana:
157 str.
BF 2021a. 1. Bolonjska stopnja – visokošolski strokovni študij. Študijski programi.
https://www.bf.uni-lj.si/sl/studij/studijski-programi/2020091415273297/lesarsko-inzenirstvo (31. 3. 2021)
BF 2021b. 1. Bolonjska stopnja – univerzitetni študij. Študijski programi.
https://www.bf.uni-lj.si/sl/studij/studijski-programi/2020091415093487/lesarstvo (31. 3. 2021)
Cedefop 2016. ECVET in Europe: monitoring report 2015. V: European Centre for the Development of Vocational Training. Luxembourg, Publications Office of the European Union. Cedefop research paper: št. 56: 82 str.
Davis R. 2015. Industry 4.0 - Digitalisation for productivity and growth. European Parliamentary Research Service. PE 568.337: 10 str.
DITRAMA 2019. Digital Transformation Manager. Leading companies in Furniture value chain to implement their digital transformation strategy.
https://ditrama.eu/en/ (21. 7. 2021)
E-SPACE 2019. Ekošola spodbuja krožno gospodarstvo. Pozitivni vpliv na ogljični odtis.
Indija, Center za okoljsko izobraževanje: 68 str.
CPI 2021. Izobraževalni in drugi programi
https://cpi.si/poklicno-izobrazevanje/izobrazevalni-programi/ (26. 3. 2021) GOV.si 2017. Slovensko ogrodje kvalifikacij. Shema vzgoje in izobraževanja.
https://www.gov.si/teme/slovenski-solski-sistem-in-slovensko-ogrodje-kvalifikacij/#e38011 (27. 07. 2021)
GOV.si 2021. Poklicno in strokovno srednješolsko izobraževanje.
https://www.gov.si/teme/poklicno-in-strokovno-izobrazevanje/ (26. 3. 2021)
FURN360 2017a. Circular business training for the furniture and woodworking sectors.
Circular economy in the furniture industry: overview of current challenges and competences needs: 51 str.
FURN360 2017b. Circular business training for the furniture and woodworking sectors.
ECVET and EQF harmonization: 60 str.
IN4WOOD 2017a. Industry 4.0 for Wood and Furniture Manufacturers. Training Path and Learning Content. Version 1: 47 str.
IN4WOOD 2017b. Industry 4.0 for Wood and Furniture Manufacturers. Report of the need of the furniture industry regarding KET of I4.0. Version 1: 85 str.
Khan G., Isreb D. 2018. 1,2,3… Here comes the 4th Industrial Revolution.
https://www.digitalpulse.pwc.com.au/fourth-industrial-revolution-guide/ (28. 4. 2021) Marentič U. 2015. Razvoj kompetenc v poklicnih kvalifikacijah. Zbornik programov,
projektov, izkušenj in idej. Ljubljana, Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendije:
10 str.
Melanson T. 2018. What Industry 4.0 Means for Manufacturers. ST Engineering Aethon.
https://www.digitalpulse.pwc.com.au/fourth-industrial-revolution-guide/ (28. 4. 2021) Ocepek J. 2010. Vpliv okoljskih dejavnikov na kakovost življenja. Univerzitetni
rehabilitacijski inštitut Republike Slovenije. Ljubljana, Rehabilitacija, IX, 1: 89-92 str.
Sanchez P. 2020. The importance of VR, AR, MX in the Industry 4.0.
Innoarea Projects S.L.
https://www.innoarea.com/en/por-que-es-importante-el-papel-de-la-vr-la-ar-y-la-mr-en-la-industria-4-0/ (28. 4. 2021)
Stopar M., Štarkl D., Remic T., Likar B. 2020. Sistem kvalifikacij na področju gozdarstva in lesarstva. Ljubljana, Center RS za poklicno izobraževanje. 1. natis: 92 str.
NOK 2020a. Evropsko ogrodje kvalifikacij.
https://www.nok.si/evropsko-ogrodje-kvalifikacij (26. 3. 2021) NOK 2020b. Slovensko ogrodje kvalifikacij.
https://www.nok.si/ (26. 3. 2021)
Zdravstveni portal 2021. Ambient Assisted Living - kako visoke tehnologije pomagajo v vsakdanjem življenju. Skrb za zdravje. https://sl.thehealthside.com/6842353-ambient-assisted-living-how-high-tech-helps-in-everyday-life (11. 5. 2021)
1KA (2021). Spletne ankete.
https://www.1ka.si/d/sl/spletne-ankete (20. 6. 2021)
ZAHVALA
Mentor doc. dr. Jože Kropivšek hvala za posredovano znanje, vodenje, pomoč in podporo pri nastajanju magistrske naloge. Zahvaljujem se tudi za vse vzpodbude in prijeten ter sproščen sprejem na delovno mesto.
Hvala somentorici prof. dr. Katarini Čufar in recenzentu prof. dr. Mihu Humarju za hiter in temeljit pregled naloge ter koristne napotke, ki so pripomogli k izboljšanju magistrske naloge.
Hvala asist. dr. Mateju Joštu za pomoč in napotke pri analizi podatkov. Hvala tudi prof. dr.
Leonu Oblaku in univ. dipl. inž. les. Antonu Zupančiču ter ostalim sodelavcem na Oddelku za lesarstvo, za prijeten sprejem na delovno mesto in sproščeno delovno okolje.
Posebna zahvala gre moji družini, ki so mi omogočili študij in mi vedno stali ob strani ter me spodbujali skozi vsa leta izobraževanja. Hvala za vašo potrpežljivost in podporo.
Zahvaljujem se tudi partnerki Ajdi za njeno potrpežljivost in podporo v času študija. S tvojo spodbudo je bila pot do zaključka študija mnogo lažja.
Najlepša hvala tudi vsem ostalim, ki jih nisem omenil in so na kakršen koli način pripomogli k nastanku tega dela.
PRILOGE
Priloga A: Anketni vprašalnik za pedagoške delavce visokošolskega izobraževanja.
Priloga B: Anketni vprašalnik za pedagoške delavce poklicnega in višjega izobraževanja.
Priloga C: Opis kvalifikacij na področju lesarstva v Sloveniji (Stopar in sod., 2020).
Priloga C1: Raven kvalifikacije SOK 2 / EOK 2
Ime kvalifikacije Upravljalec / upravljalka lesnoobdelovalnih strojev Tip kvalifikacije Nacionalna poklicna kvalifikacija, SOK raven 2 Vrsta kvalifikacije Poklicna kvalifikacija
Vstopni pogoji Zaključena osnovna šola.
KLASIUS P16 področje 07 Tehnika, proizvodne tehnologije in gradbeništvo KLASIUS P16
podpodročje
0722 Lesarska, papirniška, plastična, steklarska in podobna tehnologija
Raven kvalifikacije SOK 2, EOK 2 Kandidat / kandidatke so zmožni / -ne:
- racionalno rabi energijo, material in čas, - varuje zdravje in okolje,
- pripravlja surovine in material,
- preventivno vzdržuje stroje in naprave, - strojno obdeluje les,
- nanaša zaščitne premaze in lužila.
Priloga C2: Raven kvalifikacije SOK 3 / EOK 3
Ime kvalifikacije Obdelovalec / obdelovalka lesa Tip kvalifikacije Nižja poklicna izobrazba
Vrsta kvalifikacije Izobrazba Trajanje izobraževana 2 leti
Kreditne točke 120 kreditnih točk
Vstopni pogoji
Zaključen najmanj sedmi razred devetletne oziroma šesti razred osemletne osnovne šole in izpolnjena osnovnošolska obveznost.
Zaključeno osnovnošolsko izobraževanje po prilagojenem izobraževalnem programu z nižjim izobrazbenim standardom.
KLASIUS P16 področje 07 Tehnika, proizvodne tehnologije in gradbeništvo KLASIUS P16
podpodročje
0722 Lesarska, papirniška, plastična, steklarska in podobna tehnologija
Raven kvalifikacije SOK 3, EOK 3 Imetnik / imetnica spričevala je zmožen /-na:
- sodelovanja pri izmeri in razvrščanju žaganega lesa, - priprave žaganega lesa za naravno in tehnično sušenje, - uporabe osnovne delavniške dokumentacije,
- varne uporabe ročnega orodja in električnih ročnih strojčkov, - varnega dela z osnovnimi lesno-obdelovalnimi stroji in napravami, - gospodarne rabe materialov in energije,
- kakovostne izdelave enostavnih mizarskih izdelkov,
- izvajanja enostavnejših postopkov površinske obdelave lesa in lesnih plošč.
Priloga C3: Raven kvalifikacije SOK 4 / EOK 4
Priloga C3: Raven kvalifikacije SOK 4 / EOK 4