ODDELEK ZA LESARSTVO
Luka GOROPEČNIK
STRATEGIJE IN MODELI ZA USKLADITEV IZBRANIH UČNIH VSEBIN IN KONCEPTOV MED
POKLICNIM IN VISOKOŠOLSKIM IZOBRAŽEVANJEM V LESARSTVU
MAGISTRSKO DELO
Magistrski študijski program – 2. stopnja
Ljubljana, 2021
UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA
ODDELEK ZA LESARSTVO
Luka GOROPEČNIK
STRATEGIJE IN MODELI ZA USKLADITEV IZBRANIH UČNIH VSEBIN IN KONCEPTOV MED POKLICNIM IN VISOKOŠOLSKIM
IZOBRAŽEVANJEM V LESARSTVU
MAGISTRSKO DELO
Magistrski študijski program – 2. stopnja
STRATEGIES AND MODELS FOR HARMONIZATION OF SELECTED LEARNING CONTENTS AND CONCEPTS BETWEEN
VOCATIONAL AND HIGHER EDUCATION IN THE WOOD SECTOR
M. Sc. THESIS Master's Study Programmes
Ljubljana, 2021
Magistrsko delo je zaključek magistrskega študija 2. stopnje na Oddelku za lesarstvo, Biotehniške fakultete, Univerze v Ljubljani. Delo je nastalo v okviru mednarodnega projekta Allview, katerega glavni namen je uskladiti in razviti nove učne vsebine izbranih področjih za različne stopnje izobraževanja v lesarstvu.
Senat Oddelka za lesarstvo je za mentorja diplomskega dela imenoval doc. dr. Jožeta Kropivška, za somentorico prof. dr. Katarino Čufar in za recenzenta prof. dr. Miho Humarja.
Mentor: doc. dr. Jože Kropivšek
Somentorica: prof. dr. Katarina Čufar
Recenzent: prof. dr. Miha Humar
Komisija za oceno in zagovor:
Predsednik:
Član:
Član:
Datum zagovora:
Luka Goropečnik
KLJUČNA DOKUMENTACIJSKA INFORMACIJA
ŠD Du2
DK 37.091.214:658.5
KG industrija 4.0, krožno gospodarstvo, neodvisno tehnološko podprto bivanje, poklicno izobraževanje, visokošolsko izobraževanje, lesarstvo
AV GOROPEČNIK, Luka
SA KROPIVŠEK, Jože (mentor)/ČUFAR, Katarina (somentorica)/HUMAR, Miha (recenzent)
KZ SI-1000 Ljubljana, Rožna dolina, c. VIII/34
ZA Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo, Magistrski študijski program 2. stopnje Lesarstvo
LI 2021
IN STRATEGIJE IN MODELI ZA USKLADITEV IZBRANIH UČNIH VSEBIN IN KONCEPTOV MED POKLICNIM IN VISOKOŠOLSKIM IZOBRAŽEVANJEM V LESARSTVU
TD Magistrsko delo (Magistrski študij – 2. stopnja) OP VIII, 92 p., 16 sl., 15 pregl., 2 pril., 25 vir.
IJ sl
JI sl/en
AI Zaradi hitrega tehnološkega razvoja in naraščajoče digitalizacije se (poslovno) okolje pospešeno spreminja, poleg tega pa se čedalje bolj soočamo s kopičenjem odpadkov ter pomanjkanjem virov, kar pa ima močan vpliv tudi na koncept izobraževanja. Raziskali smo, v kakšni meri pri izobraževalnih programih lesarstva v Sloveniji učeči se pridobijo kompetence s področja krožnega gospodarstva, industrije 4.0 in neodvisnega tehnološko podprtega bivanja. Pripravili smo strategijo vključevanja teh kompetenc na različnih nivojih izobraževanja v lesarstvu. Ugotovili smo, da so vsebine z omenjenih področij v vseh programih po celotni vertikali izobraževanja v lesarstvu približno usklajene. Ne glede na to, da so te vsebine vključene v izobraževalne programe v večji meri, kot to navajajo učni načrti, smatramo, da bi jih bilo predvsem na nižjih stopnjah potrebno še okrepiti, saj bi tako lahko povečali tudi raven znanja na višjih nivojih izobraževanja. Vsebine bi učeči se lahko spoznali tako v okviru rednih predmetov z ekskurzijami, projektnimi nalogami in seminarji, kakor tudi preko dodatnih specialnih spletnih izobraževanj.
KEY WORDS DOCUMENTATION
DN Du2
DC 37.091.214:658.5
CX Industry 4.0, circular economy, ambient assisted living, vocational education, higher education, wood and furniture sector
AU GOROPEČNIK, Luka
AA KROPIVŠEK, Jože (supervisor)/ČUFAR Katarina (co-advisor)/HUMAR, Miha (reviewer)
PP SI-1000 Ljubljana, Rožna dolina, c. VIII/34
PB University of Ljubljana, Biotechnical Faculty, Department of Wood Science and Technology, Master study programmes of wood technology
PY 2021
TI STRATEGIES AND MODELS FOR HARMONIZATION OF SELECTED
LEARNING CONTENTS AND CONCEPTS BETWEEN VOCATIONAL AND HIGHER EDUCATION IN THE WOOD SECTOR
DT M. Sc. Thesis (Master’s Study Programmes) NO VIII, 92 p., 16 fig., 15 tab., 2 ann., 25 ref.
LA sl
AL sl/en
AB Due to rapid technological development and increasing digitalization, the (business) environment is changing rapidly, and we are also increasingly confronted with the issues of waste accumulation and scarcity of resources, which also affects the concept of education. We have investigated to what extent the educational programmes of the wood sector in Slovenia contribute to the acquisition of competences in the fields of the Circular Economy, Industry 4.0, and Ambient Assisted Living. We have elaborated a strategy to integrate these competences at different educational levels in the wood sector.
We have found that the contents of the mentioned areas are roughly harmonized across the entire vertical education chain in the wood sector.
Notwithstanding the fact that these contents are included in the educational programme to a greater extent than indicated in the curricula, we believe that they need to be further strengthened, especially at the lower levels, which would also allow for an increase in competencies at the higher levels. The contents could be taught by teachers within the framework of regular classes with field trips, project work and seminars, as well as through additional special online trainings.
KAZALO VSEBINE
str.
KLJUČNA DOKUMENTACIJSKA INFORMACIJA ... III KEY WORDS DOCUMENTATION ... IV KAZALO VSEBINE ... V KAZALO PREGLEDNIC ... VII KAZALO SLIK ... VIII
1 UVOD ... 1
1.1 OPREDELITEV PROBLEMA ... 2
1.2 NAMEN IN CILJ MAGISTRSKE NALOGE ... 2
1.3 DELOVNE HIPOTEZE ... 2
2 PREGLED LITERATURE ... 3
2.1 EVROPSKI KVALIFIKACIJSKI OKVIR ... 3
2.1.1 Evropski kreditni sistem za poklicno izobraževanje in usposabljanje ... 3
2.1.2 Evropsko ogrodje kvalifikacij - EOK ... 5
2.1.3 Slovensko ogrodje kvalifikacij - SOK ... 5
2.2 POVEZANOST SFERE IZOBRAŽEVANJA IN TRGA DELA ... 7
2.3 OPIS SISTEMOV KVALIFIKACIJ V SLOVENIJI ... 7
2.3.1 Zagotavljanje kakovosti v izobraževalnem sistemu ... 8
2.4 KVALIFIKACIJE NA PODROČJU LESARSTVA V SLOVENIJI ... 10
2.5 ČETRTA INDUSTRIJSKA REVOLUCIJA ... 11
2.5.1 Tehnologija razširjene resničnosti ... 12
2.5.2 Usposabljanje in izobraževanje v virtualni resničnosti ... 13
2.6 KROŽNO GOSPODARSTVO ... 13
2.6.1 Obstoječi izzivi krožne lesne industrije ... 15
2.6.1.1 Materiali in izzivi oblikovanja ... 15
2.6.1.2 Izzivi na strani povpraševanja ... 16
2.6.1.3 Izziv zapiranja zanke ... 16
2.6.1.4 Politični izzivi ... 16
2.6.2 Priložnosti, da pohištvena industrija postane bolj krožna ... 16
2.6.3 Zakonski okvir za urejanje družbene odgovornosti do okolja ... 17
2.7 NEODVISNO TEHNOLOŠKO PODPRTO BIVANJE ... 17
3 METODE DELA ... 19
3.1 PREGLED UČNIH NAČRTOV IZOBRAŽEVALNIH PROGRAMOV LESARSTVA ... 19
3.2 ANKETIRANJE IN INTERVJUVANJE IZVAJALCEV PREDMETOV ... 19
3.2.1 Anektiranje nosilcev predmetov na izobraževalnih programih lesarstva 20 3.2.2 Intervjuvanje srednjih lesarskih šol ... 20
3.3 IZDELAVA MODELA IN STRATEGIJ ... 21
4 REZULTATI IN RAZPRAVA ... 22
4.1 ANALIZA PRIDOBLJENIH KOMPETENC NA RAZLIČNIH IZOBRAŽEVALNIH PROGRAMIH LESARSTVA NA PODLAGI UČNIH NAČRTOV ... 22
4.1.1 Kompetence poklicnega izobraževalnega programa v lesarstvu ... 22
4.1.2 Kompetence višješolskega izobraževalnega programa v lesarstvu ... 26
4.1.3 Kompetence visokošolskega izobraževalnega programa v lesarstvu ... 30
4.2 REZULTATI ANKETNIH VPRAŠALNIKOV IN INTERVJUJEV ... 36
4.3 PRIMERJALNA ANALIZA MED ŠTUDIJSKIMI PROGRAMI ... 44
4.4 STRATEGIJE IN MODEL ZA VKLJUČITEV IN USKLADITEV IZBRANIH UČNIH VSEBIN IN KONCEPTOV MED IZOBRAŽEVALNIMI PROGRAMI LESARSTVA ... 51
5 SKLEPI ... 54
6 POVZETEK ... 56
7 VIRI ... 57 ZAHVALA ...
PRILOGE ...
KAZALO PREGLEDNIC
str.
Preglednica 1: Ravni pripravljenosti na implementacijo ECVET v 2015 (FURN360, 2017b) ... 4 Preglednica 2: Ujemanje ravni SOK z ravnmi EOK (NOK, 2020b) ... 6 Preglednica 3: Kvalifikacijska struktura za področje lesarstva v Sloveniji (Stopar in sod., 2020) ... 10 Preglednica 4: Pridobljene kompetence lesarskega tehnika s področja krožnega
gospodarstva ... 23 Preglednica 5: Pridobljene kompetence lesarskega tehnika s področja industrije 4.0 ... 25 Preglednica 6: Pridobljene kompetence lesarskega tehnika s področja neodvisnega
tehnološko podprtega bivanja ... 25 Preglednica 7: Kompetence krožnega gospodarstva pridobljene pri višješolskem programu Lesarstvo ... 26 Preglednica 8: Kompetence industrije 4.0 pridobljene pri višješolskem programu Lesarstvo ... 28 Preglednica 9: Kompetence neodvisnega tehnološko podprtega bivanja pri višješolskem programu Lesarstvo ... 29 Preglednica 10: Pridobljene kompetence po zaključku 1. Bolonjske stopnje s področja krožnega gospodarstva ... 30 Preglednica 11: Kompetence industrije 4.0 pridobljene pri visokošolskem izobraževanju 33 Preglednica 12: Kompetence neodvisnega tehnološko podprtega bivanja pri visokošolskem izobraževanju ... 35 Preglednica 13: Primerjava vsebin med študijskimi programi s področja krožnega
gospodarstva ... 47 Preglednica 14: Primerjava orodji in konceptov s področja industrije 4.0 med študijskimi programi ... 48 Preglednica 15: Primerjava vsebin s področja neodvisnega tehnološko podprtega bivanja med študijskimi programi ... 49
KAZALO SLIK
str.
Slika 1: Sistem vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji (GOV.SI, 2021) ... 9 Slika 2: Tehnologije, ki predstavljajo industrijo 4.0 (Melanson, 2018) ... 12 Slika 3: Primerjava recikliranja linearnega in krožnega gospodarstva (Lorenz, 2019)... 14 Slika 4: Delež posameznih kurikulov v poklicno-tehniškem izobraževalnem programu - Lesarski tehnik ... 22 Slika 5: Podrobno obravnavane vsebine s področja krožnega gospodarstva na posameznih študijskih programih lesarstva ... 36 Slika 6: Minimalno obravnavane vsebine s področja krožnega gospodarstva na posameznih študijskih programih lesarstva ... 37 Slika 7: Pogosto uporabljena orodja s področja industrije 4.0 na posameznih študijskih programih lesarstva... 38 Slika 8: Minimalno uporabljena orodja s področja industrije 4.0 na posameznih študijskih programih lesarstva... 39 Slika 9: Podrobno obravnavane vsebine s področja neodvisnega tehnološko podprtega bivanja na posameznih študijskih programih lesarstva ... 39 Slika 10: Minimalno obravnavane vsebine s področja neodvisnega tehnološko podprtega bivanja na posameznih študijskih programih lesarstva ... 40 Slika 11: Deleži odgovorov pedagoških delavcev na visokošolskih izobraževalnih
programih na trditve ... 41 Slika 12: Deleži odgovorov pedagoških delavcev na poklicnih in višješolskih
izobraževalnih programih na trditve ... 42 Slika 13: Primernost vključevanja krožnega gospodarstva, industrije 4.0, neodvisnega tehnološko podprtega bivanja v visokošolske in univerzitetne izobraževalne programe na področju lesarstva ... 43 Slika 14: Primernost vključevanja krožnega gospodarstva, industrije 4.0, neodvisnega tehnološko podprtega bivanja v srednje in višješolske izobraževalne programe na področju lesarstva ... 43 Slika 15: Deleži podrobno, minimalno in ne obravnavanih vsebin oziroma uporabljenih orodij iz različnih področij v posameznih izobraževalnih programih lesarstva ... 50 Slika 16: Model vključitve različnih področji na različnih nivojih izobraževanja v lesarstvu ... 51
1 UVOD
Evropa vstopa v novo industrijsko revolucijo, v tako imenovano industrijo 4.0. Vseprisotna uporaba senzorjev, širitev brezžične komunikacije in omrežij, uvajanje vse bolj inteligentnih robotov in strojev (pa tudi večja računalniška zmogljivost ob nižjih stroških ter razvoj analitike »big data«) spreminja način proizvodnje. Digitalna industrijska revolucija, kot je le-ta tudi pogosto poimenovana, prinaša večjo prilagodljivost v proizvodnji, večjo hitrost, boljšo kakovost in večjo storilnost. V kolikor želijo podjetja to izkoristiti, morajo načrtno vlagati v opremo, informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT), v analizo podatkov ter vključiti podatkovne tokove v celotno vrednostno verigo (Davis, 2015).
Evropska unija si želi posodobiti industrijo v smeri inteligentne industrije, zato financira številne projekte na področju izobraževanja in industrije. Kljub temu izzivi, kot je usposabljanje delavcev in bodočih strokovnjakov, ostajajo. V lesni panogi ugotavljamo, da primanjkuje strokovnjakov z zadostnimi kompetencami v povezavi z IKT in drugimi novimi tehnologijami, vendar ni povsem jasno, kateri so ključni primanjkljaji, ki preprečujejo hitrejšo rast in napredek lesne industrije. Očitno je, da industrija 4.0 ni samo revolucija stroja, temveč bo bistveno spremenila tudi delovne profile in potrebna znanja. Izobraževalne ustanove igrajo pomembno vlogo pri uvajanju novih znanj, saj teh temeljnih in nujnih sprememb ne morejo voditi samo podjetja (IN4WOOD, 2017a).
Evropska lesna industrija se hkrati sooča z različnimi gospodarskimi, regulativnimi in okoljskimi izzivi. Povečanje svetovne konkurence z rastjo proizvodnje na novih trgih, izboljšana logistika in znižanje carin za zunanjo trgovanje povečuje pritisk na podjetja v Evropski uniji. Povečano povpraševanje po poceni izdelkih tako na domačem kot mednarodnem trgu povzroča podjetjem, ki se osredotočajo na dolgotrajne in kakovostne izdelke, vrsto izzivov kako postati in ostati konkurenčen. Poleg tega povišani stroški surovin, dela in energije v EU izzivajo tudi običajne prakse poslovanja. Da bi se lahko soočili z obstoječimi grožnjami, so potrebne nove prakse in trajnosten način razmišljanja pri prenovi panoge. Krožno gospodarstvo ponuja obetaven način za ustvarjanje večje vrednosti sektorja z istočasnim reševanjem izzivov zaradi omejitev virov, potrošniške vrednosti in donosnosti.
Prehod iz linearnega na krožno gospodarstvo pa zahteva pomembne spremembe na mikro in makro ravni, od inovacij na področju poslovnih modelov in vrednostne verige do uvedbe podpornih ukrepov politike (FURN360, 2017b).
1.1 OPREDELITEV PROBLEMA
Zaradi hitrega tehnološkega razvoja in naraščajoče digitalizacije se sistem proizvodnje in življenje nasploh pospešeno spreminjata, kar pa ima močan vpliv tudi na koncept izobraževanja. Živimo v času, ko se vedno bolj soočamo s kopičenjem odpadkov in hkrati pomanjkanjem virov za nadaljnji razvoj. Da bi bodoče generacije temeljito pripravili na aktualne teme kot so: krožno gospodarstvo, industrija 4.0 in neodvisno tehnološko podprto bivanje ''Active and Assisted Living'', moramo zagotoviti ustrezne izobraževalne vsebine in v prihodnosti poskrbeti za njihovo integracijo na vseh nivojih izobraževanja v lesarstvu.
1.2 NAMEN IN CILJ MAGISTRSKE NALOGE
- Raziskati v kakšni meri pri poklicnem in višješolskem izobraževanju učeči se pridobijo kompetence s področja krožnega gospodarstva, industrije 4.0 in neodvisnega tehnološko podprtega bivanja.
- Raziskati v kakšni meri pri visokošolskem in univerzitetnem izobraževanju učeči se pridobijo kompetence s področja krožnega gospodarstva, industrije 4.0 in neodvisnega tehnološko podprtega bivanja.
- Pripraviti strategijo vključevanja teh vsebin/kompetenc na določenih nivojih izobraževanja v lesarstvu.
1.3 DELOVNE HIPOTEZE
- Učeči se na različnih nivojih izobraževanja pridobijo premalo kompetenc s področja krožnega gospodarstva, industrije 4.0 in neodvisnega tehnološko podprtega bivanja.
- Kompetenčni modeli na različnih ravneh izobraževanja v lesarstvu niso usklajeni.
2 PREGLED LITERATURE
2.1 EVROPSKI KVALIFIKACIJSKI OKVIR
V zadnjih letih je Evropska komisija spodbujala skupne politike na področju izobraževanja in usposabljanja, zlasti v visokošolskem izobraževanju z bolonjskim sistemom študija in poklicnem izobraževanju s procesom Kopenhagen.
Kopenhagenska deklaracija je bila sprejeta leta 2002, z dogovorjenimi prednostnimi nalogami in strategijami za spodbujanje medsebojnega zaupanja, preglednosti ter priznavanja kompetenc in kvalifikacij v Evropski uniji (Cedefop, 2016).
2.1.1 Evropski kreditni sistem za poklicno izobraževanje in usposabljanje
V skladu z načeli Kopenhagenske deklaracije sta Evropski parlament in svet leta 2009 začela uresničevati priporočilo o vzpostavitvi evropskega kreditnega sistema za poklicno izobraževanje in usposabljanje ''ECVET''. Cilji predlaganega sistema ECVET so:
- ljudem olajšali potrditev in priznavanje njihovih delovnih veščin in znanja, pridobljenega v različnih sistemih in državah,
- narediti gibanje med različnimi državami in učnimi okolji bolj privlačno,
- povečati združljivost med različnim poklicnimi izobraževanji in usposabljanji po Evropi,
- povečati zaposljivost po koncu študija in zaupanje delodajalcev v posameznika, saj učeči se pri poklicnem izobraževanju pridobi določene veščine in znanja.
ECVET je zato treba uporabljati v skladu z nacionalno zakonodajo. Na ta način je ECVET priporočilo k sodelovanju povabilo vse evropske države (Cedefop, 2016).
Večina držav članic Evropske unije (tudi držav članic kandidatk) in Evropskega gospodarskega prostora ''EEA'' razvija svoja nacionalna ogrodja kvalifikacij ''NOK''. Do konca leta 2015 je 26 držav, med njimi tudi Slovenija, končalo proces umeščanja kvalifikacij iz nacionalnih v evropsko ogrodje kvalifikacij (NOK, 2020a).
Preglednica 1 prikazuje raven izvajanja ECVET v letu 2015, zadnje poročilo Evropskega centra o spremljanju razvoja ECVET za poklicno usposabljanje, CEDEFOP. Evropske države so razvrstili v tri različne kategorije in ugotovili, da leta 2015 niso bile vse države pripravljene na implementacijo ECVET na isti ravni.
Preglednica 1: Ravni pripravljenosti na implementacijo ECVET v 2015 (FURN360, 2017b)
Country Direction of ECVET development Do the answers
apply to CVET?
Belgium-French Community The system is ECVET-compatible. No
Denmark Some ECVET technical components are tested. Yes
Estonia The system is ECVET-compatible. Yes
Finland The system is ECVET-compatible. Yes
France The system is ECVET-compatible. Yes
Iceland The system is ECVET-compatible. No
Ireland It may be possible to map elements of the well-established credit
system to ECVET principles. Yes
Luxembourg The system is ECVET-compatible. Yes
Malta The system is ECVET-compatible. Yes
Romania Some ECVET technical components are tested. No
Slovenia The system is ECVET-compatible. No
Spain The system is ECVET-compatible. No
Sweden The system is ECVET-compatible. No
UK-England The system is ECVET-compatible. Yes
Uk-Northern Ireland The system is ECVET-compatible. Yes
UK- Scotland The system is ECVET-compatible. Yes
UK-Wales The system is ECVET-compatible. Yes
Austria Some ECVET technical components are tested. Yes
Bulgaria A credit system compatible with ECVET is being developed. Yes
Croatia A credit system compatible with ECVET is being developed. Yes
Czech Republic A credit system compatible with ECVET is being developed. No
Italy Some ECVET technical components are tested. Yes
Lithuania Some ECVET technical components are tested. Yes
Norway Some ECVET technical components are tested. Yes
Belgium-Flemish Community Any initiative on ECVET implementation at system level is on hold. Yes
Cyprus A credit system compatible with ECVET is being developed. No
Germany Some ECVET technical components are tested. Yes
Greece Any initiative on ECVET implementation at system level is on hold. Yes Hungary Any initiative on ECVET implementation at system level is on hold. Yes
Latvia Some ECVET technical components are tested. Yes
Liechtenstein Any initiative on ECVET implementation at system level is on hold. Yes
Netherlands Some ECVET technical components are tested. No
Poland Some ECVET technical components are tested. No
Portugal Some ECVET technical components are tested. Yes
Slovakia Any initiative on ECVET implementation at system level is on hold. Yes Switzerland Any initiative on ECVET implementation at system level is on hold. Yes
Countries with a credit system in IVET that allows accumulating and/or transfering learing outcomes of individuals
Countries where credits are used insome qualifications
Countries with no credit system
2.1.2 Evropsko ogrodje kvalifikacij - EOK
Evropsko ogrodje kvalifikacij ''EOK'' je skupno referenčno ogrodje za vseživljenjsko učenje, ki povezuje sisteme kvalifikacij različnih evropskih držav in deluje kot orodje za pretvorbo, s katerim naj bi med različnimi sistemi in državami kvalifikacije v Evropi postale bolj primerljive in jasnejše.
EOK s svojimi osmimi referenčnimi ravnmi, ki obsegajo celoten razpon kvalifikacij, povezuje nacionalne sisteme in ogrodja kvalifikacij, od osnovne (1. raven) do najvišje npr.
doktorat (8. raven). Posamezne ravni so opisane glede na učne izide, ki so opredeljeni kot:
kaj udeleženec ob zaključku učnega procesa zna, razume in kaj je sposoben opraviti. Učni izidi so razvrščeni v tri kategorije: znanje, spretnosti in kompetence ter omogočajo primerjavo med različnimi državami in institucijami (NOK, 2020a).
2.1.3 Slovensko ogrodje kvalifikacij - SOK
Slovensko ogrodje kvalifikacij ''SOK'' je enotni sistem kvalifikacij v Republiki Sloveniji za razvrščanje kvalifikacij v ravni, glede na učne izide. Njegov namen je doseči transparentnost in prepoznavnost kvalifikacij v Sloveniji in EU, njegovi temeljni cilji pa so: podpiranje vseživljenjskega učenja; povezovanje in usklajevanje slovenskih podsistemov kvalifikacij ter izboljšati preglednost, dostopnost in kakovost kvalifikacij glede na trg dela in družbo.
Podlaga za Slovensko ogrodje kvalifikacij je Zakon o Slovenskem ogrodju kvalifikacij (ZSOK, Ur. l. št. 104/2015), ki je začel veljati leta 2016 (NOK, 2020b).
Slovensko ogrodje kvalifikacij določa tri vrste kvalifikacij:
- izobrazbo, ki se ob zaključenem izobraževanju izkazuje z javno listino,
- poklicno kvalifikacijo, ki se izkazuje s certifikatom o pridobljeni nacionalni poklicni kvalifikaciji ''NPK'' izdanem v skladu s predpisi ali z drugo listino o zaključenem programu za usposabljanje izdano v skladu s predpisi, ki urejajo poklicno, strokovno in visokošolsko izobraževanje,
- dodatno kvalifikacijo, ki se ureja po postopku in na način, določenem v Zakonu o SOK ter se v skladu z omenjenim zakonom izkazuje z izdanim potrdilom:
kvalifikacija je namenjena za dopolnjevanje usposobljenosti posameznika na doseženi ravni in na določenem strokovnem področju.
Kvalifikacije so v slovenskem ogrodju kvalifikacij glede na učne izide razvrščene v deset referenčnih ravni (Preglednica 2). Deset ravni SOK se povezuje z osmimi ravnmi Evropskega ogrodja kvalifikacij prek opisnikov ravni obeh ogrodij. Visokošolske kvalifikacije so uvrščene tudi v ravni Evropskega ogrodja visokošolskih kvalifikacij ''EOVK'' (NOK, 2020b).
Preglednica 2: Ujemanje ravni SOK z ravnmi EOK (NOK, 2020b)
Raven Izobrazbe Tip kvalifikacije
SOK 1 EOK 1
- Zaključno spričevalo osnovne šole
- Spričevalo o končanem 7. oz. 8. razredu OŠ
- Osnovnošolska izobrazba z nižjim izobrazbenim standardom
- Nedokončana osnovnošolska izobrazba
SOK 2
EOK 2 - Zaključeno spričevalo osnovne šole - Osnovnošolska izobrazba SOK 3
EOK 3 - Spričevalo o zaključnem izpitu - Nižja poklicna izobrazba SOK 4
EOK 4 - Spričevalo o zaključnem izpitu - Srednja poklicna izobrazba - Spričevalo o poklicni maturi ali splošni maturi - Srednja strokovna izobrazba
- Srednja izobrazba Mojster - Poslovodja
- Delovodja SOK 5
EOK 4
- Spričevalo o opravljenem mojstrskem izpitu - Spričevalo o opravljenem poslovodskem izpitu - Spričevalo o opravljenem delovodskem izpitu SOK 6
EOK 5
- Diploma o višji strokovni izobrazbi - Diploma o višji strokovni oz. višješolski
izobrazbi
- Višja strokovna izobrazba
SOK 7 EOK 6
- Diploma prve stopnje (VS) - Diploma prve stopnje (UN)
- Diploma o visokem strokovnem izobraževanju - Diploma o specializaciji (po višji strokovni oz.
višješolski izobrazbi)
- Diploma prve stopnje (VS) - Diploma prve stopnje (UN) - Višja strokovna izobrazba - Specializacija po višji
strokovni oz. višješolski izobrazbi
SOK 8 EOK 7
- Diploma druge stopnje - Diploma o univerzitetnem
izobraževanju
- Diploma o specializaciji (po visokošolski strokovni izobrazbi)
- Diploma o visokošolskem izobraževanju
- Diploma druge stopnje - Diploma o univerzitetnem
izobraževanju
- Specializacija po visoki strokovni izobrazbi - Visokošolska izobrazba
SOK 9 EOK 8
- Diploma o specializaciji (po univerzitetni izobrazbi); primerljiva z EOK 7
- Diploma o magisteriju znanosti
- Diploma o specializaciji (po visokošolski izobrazbi); primerljiva z EOK 7
- Specializacija po univerzitetni izobrazbi - Magisterij znanosti oz.
umetnosti
- Specializacija po visoki strokovni izobrazbi SOK
10 EOK 8
- Diploma tretje stopnje
- Diploma o doktoratu znanosti - Doktorat
2.2 POVEZANOST SFERE IZOBRAŽEVANJA IN TRGA DELA
Stopar in sod. (2020) pravijo, da se morata področji izobraževanja in trga dela zaradi hitrih razvojnih sprememb nenehno povezovati in medsebojno iskati skupne rešitve. Pri tem se na različne načine povezujejo izobraževalne institucije, podjetja in ostali socialni partnerji z namenom nenehnega izboljševanja kakovosti različnih sistemov pridobivanja kvalifikacij.
V Sloveniji je na področju srednješolskega in višješolskega izobraževanja povezovalni člen med sfero gospodarstva in izobraževanja poklicni standard. Vzpostavitev poklicnega standarda pred leti je omogočila, da se je gospodarska sfera začela aktivno vključevati v proces njegove priprave in tako neposredno vplivati na vsebine izobraževalnih programov.
Za zgodnje odkrivanje potreb po novih kvalifikacijah je posebno pomembno sodelovanje najnaprednejših subjektov s področja industrije, obrti in storitev. Načelo transparentnosti velja za temeljno načelo pri usmeritvi poklicnih standardov, ki so podlaga za pripravo izobraževalnih programov in katalogov nacionalnih poklicnih kvalifikacij (NPK) v sistemu certificiranja. Povezovalni člen poklicnega izobraževanja in sistema certificiranja NPK je torej poklicni standard. Poklicni standard na določeni ravni določa vsebino poklicne kvalifikacije in opredeljuje potrebna znanja, spretnosti in kompetence, ki so potrebna za opravljanje določenega poklica. Pri tem je potrebno poudariti, da so poleg poklicnih kompetenc pomembne tudi ključne kompetence, saj zagotavljajo profesionalno rast posameznikov, pa tudi sposobnost opravljanja različnih vlog v družbi (Marentič, 2015).
Visokošolske izobraževalne institucije se morajo ob razvoju kakovostnih akademskih standardov za izobraževalne programe simultano odzivati tudi na gospodarska in družbena pričakovanja. Ob tem morajo družbene potrebe preučiti po določenih študijskih programih, poklicnih profilih in analizirati pridobljene kompetence diplomantov ter oceniti ali so primerne za zaposljivost in razvoj posameznika z vidika aktivnega državljanstva in osebne rasti (Stopar in sod., 2020).
2.3 OPIS SISTEMOV KVALIFIKACIJ V SLOVENIJI
Izobraževalni sistem v Republiki Sloveniji temelji na načelu vseživljenjskega učenja in ga v grobem delimo na: predšolsko vzgojo, osnovnošolsko, srednješolsko, višješolsko in visokošolsko izobraževanje ter izobraževanje odraslih (Slika 1).
Osnovnošolsko izobraževanje je v Sloveniji obvezno in je organizirano v okviru enotne devetletne osnovne šole, katero obiskujejo učenci od šestega do petnajstega leta starosti.
Učenci po uspešno zaključeni osnovni šoli pridobijo zaključno spričevalo in lahko nadaljujejo z dve do pet let trajajočim srednješolskim izobraževanjem. Srednješolsko izobraževanje se deli na: splošno izobraževanje, poklicno in strokovno izobraževanje, srednje poklicno, poklicno-tehniško, nižje poklicno izobraževanje, poklicni in maturitetni
tečaj ter mojstrski, delovodski ali poslovodski izpit. Poleg srednješolskega izobraževanja lahko do naziva strokovne izobrazbe pridemo tudi v okviru poklicnega tečaja, za katerega obstaja štiriletni program srednjega strokovnega izobraževanja ali tehniškega izobraževanja.
Dijaki, ki niso obiskovali gimnazije, in osebe, starejše od 21 let, ki želijo opravljati maturo lahko obiskujejo maturitetni tečaj, ki traja eno leto in je namenjen pripravi na splošno maturo. Z mojstrskim, delovodskim ali poslovodskim izpitom, se preverja usposobljenost kandidata za samostojno vodenje obratovalnice, dovršeno opravljanje poklica in za praktično usposabljanje dijakov. Z izobraževanjem na višjih in visokih strokovnih šolah lahko kandidati nadaljujejo na podlagi opravljenih izpitov iz splošnoizobraževalnih predmetov poklicne mature. Pomembnejši temelji cilji višjega strokovnega in visokošolskega izobraževanja so predvsem kakovost, zaposljivost in mobilnost v Evropi in svetu, pravičen dostop, raznovrstnost institucij in študijskih programov. Višje strokovno in visokošolsko izobraževanje v Sloveniji je namenjeno vsem, ki so uspešno končali poklicno ali splošno maturo in pa tudi kandidatom z opravljenim mojstrskim, delovodskim ali poslovodskim izpitom. Osebe, ki so uspešno končale osnovno šolo in želijo pridobiti in poglobiti znanje, vendar nimajo statusa rednega učenca, dijaka ali študenta se lahko vpišejo v izobraževanje odraslih. Visokošolsko izobraževanje obsega tri »bolonjske« stopnje. V okviru prve stopnje se izvajata dva dodiplomska študija oziroma visokošolski strokovni in univerzitetni študij, na drugi stopnji magistrski in na tretji stopnji doktorski študij. Študijski programi za pridobitev izobrazbe obsegajo 60 kreditnih točk ''KT'' in trajajo od dveh do šest let, pri čemer 1 KT pomeni 25 - 30 ur obremenitve študenta. (Stopar in sod., 2020).
2.3.1 Zagotavljanje kakovosti v izobraževalnem sistemu
Kakovost izobraževanja je močno odvisna od vzpostavljenih in kakovostnih akreditacijskih postopkov in sistemov zagotavljanja kakovosti. Akreditacijski postopki in sistemi zagotavljanja kakovosti predstavljajo celovito skrb kakovosti izobraževalnega sistema v Sloveniji ter kakovost njegovih učinkov. Zagotavljanje kakovosti poklicnega in strokovnega izobraževanja v Sloveniji je v mednarodni prostor vpeto prek evropske mreže zagotavljanja kakovosti poklicnega in strokovnega izobraževanja in usposabljanja (EQAVET). Za zagotavljanje kakovosti v visokošolskem izobraževanju je v Republiki Sloveniji zadolžena Nacionalna agencija Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu (NAKVIS), ki izvaja akreditacijske postopke in evalvacije študijskih programov (Stopar in sod., 2020).
Slika 1: Sistem vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji (GOV.SI, 2021)
2.4 KVALIFIKACIJE NA PODROČJU LESARSTVA V SLOVENIJI
Preglednica 3 prikazuje kvalifikacije, ki jih je možno pridobiti po trenutno veljavnih izobraževalnih programih oziroma trenutno veljavnih nacionalnih poklicnih kvalifikacijah na področju lesarstva. Podrobnejši opisi kvalifikacij na področju lesarstva so navedeni v Prilogi C.
Preglednica 3: Kvalifikacijska struktura za področje lesarstva v Sloveniji (Stopar in sod., 2020)
Izobrazba Poklicna kvalifikacija
SOK 2
Upravljalec / upravljavka
lesnoobdelovalnih strojev SOK 3
Obdelovalec / obdelovalka lesa SOK 4
Mizar / mizarka
SOK 5
Tapetnik / tapetnica
SOK 6
Lesarski tehnik / tehnica
SOK 7 Inženir / inženirka lesarstva
SOK 8 Diplomirani inženir / diplomirana inženirka
lesarstva
SOK 9 Magister inženir / magistrica inženirka
lesarstva
SOK 10 Doktor / doktorica znanosti s področja
bioznanosti
2.5 ČETRTA INDUSTRIJSKA REVOLUCIJA
Svet je trenutno sredi tehnološke preobrazbe, ki bo spremenil način življenja in dela. Težko je napovedati, kako bo to preoblikovanje vplivalo na različne industrije in države. Vendar vemo to, da je ta preobrazba drugačna od vsega, kar smo zaradi hitrega tempa življenja videli do sedaj. Mnogi te spremembe vidijo kot začetek nove dobe rasti, sprememb in priložnosti.
Države se osredotočajo v razvoj napredne proizvodnje z investiranjem v visokotehnološko infrastrukturo in kakovostno izobraževanje (IN4WOOD, 2017b).
Prva industrijska revolucija je bila povezana s premogom, vodo in paro, z izumom parnega stroja in drugimi novosti, ki so omogočile obsežno proizvodnjo blaga in izdelkov. Njen vpliv na civilizacijo je bil ogromen. Niso se več osredotočali na vasi, kmetovanje in lokalno izdelovanje blaga, ljudje so se selili v mesta, da bi delali v tovarnah, čeprav je bilo plačilo nizko in je delo potekalo v neprimernih razmerah. Druga industrijska revolucija se je zgodila z izumom električne energije, ki je s proizvodnimi linijami omogočila množično proizvodnjo. Ob koncu 19. stoletja so razvili motor z notranjim zgorevanjem in prvi avtomobil. Obdobje je bilo zaznamovano s povečano uporabo jekla in sčasoma nafte ter izkoriščanjem električne energije. Pri tretji industrijski revoluciji se je vse vrtelo okoli računalnikov. Od leta 1950 so računalniki in digitalni sistemi postopoma omogočali nove načine obdelave in izmenjave informacij. Tranzistorji, mikroprocesorji, robotika in avtomatizacija, še posebej pa internet in množična komunikacija, ki sta tudi omogočili globalizacijo. Kar nas pripelje do četrte industrijske revolucije, imenovane tudi industrija 4.0. Po navedbah Svetovnega gospodarskega foruma, ki je skoval besedno zvezo, gre za enega od "kiber-fizičnih sistemov", torej povezovanje človeka in stroja. To je doba umetne inteligence, genskega urejanja, biometrije, obnovljive energije, 3D tiskanja, avtonomnih vozil, napredne robotike, interneta stvari, »big data« in razširjene, navidezne ter mešane resničnosti (XR). Namesto uporabe tehnologije, bo ta zdaj resnično vključena v naše življenje in telesa. Nekateri trdijo, da je industrija 4.0 le podaljšek tretje industrijske revolucije, toda v mnogih pogledih se močno razlikujeta (Khan in Isreb, 2018).
Industrija 4.0 pomeni digitalizacijo vseh proizvodnih procesov, kar omogoča povečanje produktivnosti, varnosti pri delu, učinkovitosti upravljanja virov, kakovosti kot rezultat nadzora avtomatiziranih procesov in konkurenčnosti industrijskih podjetij. Razširjene resničnosti (XR) so bistvenega pomena za prehod na industrijo 4.0 (Melanson, 2018).
Slika 2: Tehnologije, ki predstavljajo industrijo 4.0 (Melanson, 2018)
2.5.1 Tehnologija razširjene resničnosti
Razširjena resničnost (XR) je izraz, ki se uporablja za združevanje vseh ''poglobljenih'' tehnologij (navidezne, obogatene in mešane resničnosti), njegova značilnost pa je zmožnost simuliranja fizičnega okolja in dodajanja oziroma prikazovanja digitalnih elementov v realnem svetu. Te tehnologije se razlikujejo po tem, na kakšen način dodajo nove elemente in po uporabljeni strojni opremi.
Razširjena resničnost (AR) je tehnologija, ki prikazuje digitalno plast (kot so besedila, grafični elementi ali videoposnetki) čez realno okolje. Za to potrebujemo le pametni telefon.
Navidezna resničnost (VR) je tehnologija, ki s pomočjo očal nadomesti resnični svet z virtualnim tridimenzionalnim prostorom. Za uporabnika je najbolj privlačen, saj je popolnoma potopljen v virtualno okolje ali situacijo, ki jo je ustvaril računalnik. Prav tako VR uporabniku omogoča, da interagira z vsemi vrstami navideznih predmetov.
Mešana resničnost (MR) se nanaša na kombinacijo navidezne (VR) in razširjene (AR) resničnosti. Ta mešanica omogoča ustvarjanje novih prostorov, v katerih uporabnik komunicira tako z resničnimi kot z navideznimi objekti. Tako kot pri VR tudi mešana resničnost zahteva strojno opremo, kot je na primer ''Microsoft HoloLens 2'', vendar tokrat tako, da lahko uporabnik s hologrami manipulira neposredno, na enak način kot v resničnem svetu (Sanchez, 2020).
2.5.2 Usposabljanje in izobraževanje v virtualni resničnosti
Sanchez (2020) je zapisala, da VR tehnologija omogoča hiper-realistično simulacijo okolij, ki bi se lahko pojavili v industrijskih procesih (na primer padci, ureznine ali požari). Tako lahko z virtualnim usposabljanjem operater vadi akcijski protokol v nujnih primerih in pri tem uživa popolnoma poglobljeno izkušnjo. Prav tako lahko uporabnik aktivno deluje v primeru kakršne koli nesreče v proizvodnem obratu in vadi odzive, kolikorkrat je to potrebno. Na ta način bo po končanem usposabljanju z navidezno resničnost operater vedel, kaj storiti in bo v dani situaciji lažje ukrepal. VR je koristna tudi, da se zaposleni seznanijo z nalogami vzdrževanja ali popravila, preden jih opravijo na dejanskem delovnem mestu.
Osnovno znanje nove tehnologije je potrebno pridobiti že med študijem oz. izobraževanjem.
Te tehnologije se lahko uporablja na več različnih področjih, kot so:
- oblikovanje uporabniškega vmesnika ''Ul dizajn'', - razvoj strojne in programske opreme,
- industrijski inženiring, - računalniška grafika, - akustika,
- haptične simulacije in vmesniki, - psihologija zaznavanja / kognicije…
2.6 KROŽNO GOSPODARSTVO
Model krožnega gospodarstva predstavlja alternativo linearnemu gospodarstvu, kateri povzroča pospešeno kopičenje odpadkov. Njegov namen je ohraniti naravne vire z oblikovanjem izdelkov tako, da jih je po uporabi možno uporabiti znova in znova. Končno se materiali predelujejo in reciklirajo nazaj v nove vire, kar odraža kroženje elementov, pri katerih lahko rečemo, da so odpadki enega produkta osnova za drugega. Podjetja so krožnemu gospodarstvu že namenila pozornost, saj so z okoljsko trajnostjo lahko tudi bolj donosna (FURN360, 2017a).
Krožno gospodarstvo temelji na treh načelih:
- Načrtovanje sistema, v okviru katerega so izdelki/storitve izdelani in dostavljeni, brez odpadkov in onesnaževanja.
- Ločevanje bioloških materialov (primerni za kompostiranje, na primer organski materiali); od tehničnih materialov (ne primerni za kompostiranje, na primer kovina in plastika).
- Uporabljanje obnovljivih virov energije in s trajnostnim izkoriščanjem obnavljanje naravnih virov, v okviru zmogljivosti in sposobnosti obnavljanja (E-SPACE, 2019).
Slika 3: Primerjava recikliranja linearnega in krožnega gospodarstva (Lorenz, 2019)
Slika 3 prikazuje primerjavo ravnanja z izdelki, ko jih uporabnik ne potrebuje več. Še vedno v veliki meri pridobivamo vire in jih uporabljamo neodgovorno. Takoj ko jih izkoristimo in jih ne potrebujemo več, jih odložimo med odpadke. To zahteva davek od okolja, saj materiale pridobimo iz narave v surovi obliki, odvržemo pa jih na nenaraven način.
Vrste ocen življenjskega dobe:
- Od zibelke do groba: celotni krog izdelka od surovin (zibelka) do faze odlaganja med odpadke (grob).
- Od zibelke do vrat: ocena delnega kroga izdelka, s katero se proučuje transport izdelka od surovin (zibelka) do vrat proizvodnega obrata pred prevozom do stranke.
- Od zibelke do zibelke: ocena kroga izdelka, pri katerem končna faza vključuje recikliranje izdelka v nov izdelek. Reciklirani izdelek je lahko enak izvirnemu izdelku ali se od njega razlikuje.
Proizvodnja in raba izdelkov imata tako viden, kot neviden vpliv na okolje in ga je mogoče razumeti z opazovanjem različnih virov/materialov, ki kot izhodni tokovi nastanejo v vsaki fazi življenjskega cikla. Analiza vhodnih in izhodnih tokov v življenjskem ciklu izdelka lahko koristi za razumevanje splošnega vpliva izdelka na okolje, kar daje pobudo za iskanje drugih možnosti (E-SPACE, 2019).
Za bolj krožno uporabo izdelkov je mogoče poudariti 6 ključnih ciklov:
1. Vzdrževanje - uporaba preventivnega vzdrževanja za čim daljšo življenjsko dobo izdelka.
2. Popravilo - korektivno vzdrževanje, da npr. stol ostane stol.
3. Ponovna uporaba – uporaba delov različnih istih izdelkov za izdelek z istim namenom.
4. Prenova - predelava izdelka za optimizacijo življenjske dobe, npr. s spreminjanjem velikosti pisalne mize ali spreminjanje videza stola s ponovnim oblazinjenjem, za podaljšanje življenjske dobe.
5. Ponovni namen - sprememba funkcionalnost izdelka.
6. Recikliranje - povrnitev vrednosti komponent in materialov v surovine za materiale v novih izdelkih.
Za proučitev vplivov izdelka na okolje se analizirajo vhodni in izhodni tokovi v naslednjih fazah izdelka:
- Pridobivanje materiala: od kje izvirajo materiali?
- Izdelava izdelka: kakšen je proces izdelave izdelka?
- Pakiranje in transport: kako je izdelek embaliran in kako poteka distribucija od kraja izdelave do kraja prodaje?
- Uporaba izdelka: kakšna je življenjska doba izdelka; ali za uporabo potrebuje energijo?
- Konec življenjskega cikla izdelka: kaj se z izdelkom zgodi ob koncu življenjskega cikla; ga je mogoče reciklirati in ponovni uporabiti ali se ga zavrže?
2.6.1 Obstoječi izzivi krožne lesne industrije
Evropski okoljski urad je opredelil glavne izzive, s katerimi se pri prehodu iz linearnega v krožno gospodarstvo sooča lesni sektor (FURN360, 2017a).
2.6.1.1 Materiali in izzivi oblikovanja
Manj kakovostni materiali in slabo oblikovanje: odmik od pohištva iz masivnega lesa s kovinskimi elementi na cenejše materiale, ki po življenjski dobi omejujejo možnosti ponovne uporabe. Slabo oblikovanje in specifikacija izdelkov glede možnosti recikliranja, ponovne uporabe komponent, trajnosti izdelka, popravila, ponovne uporabe surovin, predelave in recikliranja.
Uredba ''REACH'' (o registraciji, ocenjevanju, odobritvi in omejitvah kemikalij): nevarne snovi predstavljajo izzive in dodatne stroške pri recikliranju, skupaj s pomanjkanjem informacij o kemikalijah, ki jih vsebujejo izdelki in o načinih, kako z njimi pravilno ravnati.
2.6.1.2 Izzivi na strani povpraševanja
- Slabo informiranje potrošnikov: potrošniki redko dobijo navodila, kako naj vzdržujejo in popravljajo pohištvo za podaljšanje življenjske dobe.
- Razpoložljivost rezervnih delov: pomanjkanje razpoložljivosti rezervnih delov spodbuja nakup novega pohištva.
- Majhno povpraševanje po rabljenem pohištvu: razlika v ceni med novim in rabljenim pohištvom ni dovolj velika. To je povezano tudi s slabo zavestjo o razpoložljivosti in prednostih trajnostne rabe pohištva, tako za domače kot tudi za komercialne namene.
- Majhno povpraševanje po recikliranih materialih: končni trgi za reciklirane materiale so nerazviti in v nekaterih primerih že nasičeni z izdelki, ki jim ni uspelo in na recikliranje mečejo slabo luč.
2.6.1.3 Izziv zapiranja zanke
- Omejena logistika in infrastruktura za zbiranje in ponovno uporabo: trenutno so naložbe za zbiranje in logistiko pohištva premajhne. Mehanizmi za odgovornost proizvajalcev pohištva se ne uporabljajo pogosto.
- Visoki stroški popravil in prenove: v mnogih delih EU so stroški prometa in dela visoki, zaradi česar so vsa popravila in obnove draga. Za izvedbo popravil in prenove so na splošno potrebne gospodarske spodbude.
2.6.1.4 Politični izzivi
Šibki gonilniki politične usmeritve: običajno pri pohištvu ni potrebno ravnati skladno s hierarhijo ravnanja z odpadki. Premajhne naložbe v ponovno uporabo, popravilo in predelavo infrastrukture omejujejo možnosti upravljanja pohištva v skladu z načeli hierarhije ravnanja z odpadki ali krožnega gospodarstva.
2.6.2 Priložnosti, da pohištvena industrija postane bolj krožna
V poročilu projekta (FURN360, 2017a) so zapisali tudi, da posegi krožnega gospodarstva lahko pomagajo pri soočanju s splošnimi izzivi v sektorju in ustvarjanju delovnih mest v evropski pohištveni industriji. Čeprav je ponovna uporaba pohištva pogosta, je to običajno na manjši ravni in z upoštevanjem lokalnih družbenih ciljev in ne večjimi okoljskimi oziroma gospodarskimi cilji. V podporo bi lahko spodbujali različne podporne mehanizme.
Konfederacija evropske pohištvene industrije (EFIC) podpira postopni pristop, da bi
omogočili trajnosten in realističen prehod v krožno gospodarstvo. Ker je večina podjetij v tem sektorju mikro ali majhne velikosti, bi bilo potrebno prilagoditi podporne ukrepe glede na velikost in obseg teh podjetij. Izobraževanja in ekonomska podpora sta ključni, da bi preoblikovanje podjetij podprli.
2.6.3 Zakonski okvir za urejanje družbene odgovornosti do okolja
Družbena odgovornost podjetij do okolja je urejena z mednarodnimi dokumenti in z zakonodajo Republike Slovenije. Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta o okoljski odgovornosti v zvezi s preprečevanjem in sanacijo okoljske škode, temelji na načelu ''onesnaževalec plača''. Oseba, ki je povzročila škodo ali neposredno nevarnost škode, mora izvesti potrebne preventivne in sanacijske ukrepe ter kriti stroške, ki pri tem nastajajo.
Odgovarja lahko vsaka pravna ali fizična oseba, ki opravlja pridobitno dejavnost. Direktiva vsebuje splošno opredelitev ''škode'' kot negativne spremembe naravnega vira ali merljivega poslabšanja funkcije naravnega vira, do katerega lahko pride neposredno ali posredno (Butinar in sod., 2020).
2.7 NEODVISNO TEHNOLOŠKO PODPRTO BIVANJE
Prebivalstvo Evrope doživlja temeljne spremembe v starostni strukturi, saj ljudje živijo dlje kot kdaj koli prej. Daljša življenjska doba in vedno nižja rodnost sta povzročili, da se prebivalstvo postopoma stara, saj naj bi več kot polovica prebivalstva Evropske unije do leta 2070 presegla 65 let. Staranje prebivalstva prinaša številne izzive povezane s kakovostjo življenja starejših in njihovih negovalcev, pa tudi vplive na trg dela. Te izzive je treba obravnavati zdaj, če želimo zagotoviti, da bomo lahko tudi v starosti živeli zdravo, aktivno in neodvisno. Vprašanje je kako se starejši lahko vključijo v nenehno spreminjajoči svet (AAL, 2019.).
Izraz neodvisno tehnološko podprto bivanje (Active and Assisted Living) se nanaša na uporabo novih informacijsko-komunikacijskih tehnologij (IKT) in ustvarjanje podpornega in vključujočega okolja, ki starejšim in invalidnim osebam omogoča samostojno življenje in aktivno vključevanje v družbo čim dlje časa. S pravo podporo in tehnologijami lahko ustvarimo rešitve ter izdelke, ki lahko spremenijo življenja ljudi zdaj in v prihodnosti na bolje. Za zdravstveno uporabo podpornih tehnologij se večinoma uporabljajo izrazi
"telemedicina" ali "nadzor doma". Te tehnologije so še posebej zanimive, ker pomagajo bolnim ljudem, da hitreje poiščejo zdravniško pomoč, če se njihovo zdravstveno stanje poslabša ali če medicinski izdelki (npr. srčni spodbujevalniki) ne delujejo. Tematska področja »neodvisnega tehnološko podprtega bivanja« so razmeroma široka in vključujejo mobilnost, komunikacijo, socialno interakcijo, omrežja in avtonomijo itd. Možnosti podporne tehnologije so raznolike in segajo od strukturnih ukrepov do inteligentnih, a razmeroma preprostih tehničnih pripomočkov - na primer pripomočkov za hojo ali
samodejni opomnik za jemanje zdravil - do bolj zapletenih tehničnih sistemov, kot so sistemi za obveščanje o padcih. V idealnem primeru je več ukrepov kombiniranih med seboj. Za starejše in / ali večinoma (kronično) bolne ljudi to pomeni: rešitve, ki so prilagojene njihovim specifičnim potrebam in življenjskemu slogu ter jim omogočajo, da čim dlje živijo v svojem znanem okolju. Sistemi ''AAL'' so lahko koristni, vendar ne samo, da predstavljajo izzive tehnične narave, temveč odpirajo tudi različna vprašanja - vključno z ergonomskimi, etičnimi, socialnimi, pravnimi in nenazadnje tudi ekonomskimi (Skrb za zdravje, 2021).
Nekateri "podporni izdelki" so že na voljo na trgu, mnogi so še v fazi raziskav in razvoja.
Ideje in rešitve so izjemno raznolike, kot na primer:
- Sistemi za zaznavanje padca, ki lahko zaznajo padec s pomočjo senzorjev v tleh ali v čevljih in sprožijo alarm.
- Sistem klica na pomoč, ki ga nosite na telesu. Na ta način lahko na primer v nujnem primeru pošljete klic za pomoč. Za informacije o klicu na pomoč, ki ga pošljete s pritiskom na gumb na ročni uri.
- Posebni univerzalni daljinski upravljalniki, s katerimi lahko upravljate različne gospodinjske aparate, so namenjeni tudi olajšanju vsakdanjega življenja starejšim.
Enako velja za sisteme, ki poleg integriranega dostopa do televizije, telefona in interneta med drugim poročajo tudi o pozabljeni, vklopljeni kuhalni plošči in odprtih oknih.
Spletni portali s posebnimi storitvami (treniranje spomina, dostava hrane itd.), ki so prilagojeni njihovim potrebam, lahko tudi prispevajo k socialni integraciji starejših.
EU podpira razvoj neodvisnega tehnološko podprtega bivanja. Leta 2008 se je začel raziskovalno-razvojni program "Skupni program z okoljem podprtega življenja (AAL) za inovativne izdelke in storitve s poudarkom na starejših".
Ocepek (2010) pravi, da je ključno vprašanje naše družbe postalo kakovost življenja in ne njegovo trajanje, kar se odraža tudi v zdravstvenih storitvah, ki jih posameznik potrebuje.
Razvoj zdravstvenih strok je prav tako odvisen od kakovosti storitev in učinkovitosti zdravljenja. Z dokazi podprta praksa je pri vsakdanjem kliničnem delu nujno potrebna, kar utemeljuje vrsta argumentov. Na tržišču je v zadnjih letih na voljo veliko različnih vrst podporne tehnologije, njen razvoj se vedno bolj širi in posega na vsa področja človekovega delovanja. Še vedno pa si strokovnjaki zastavljajo vprašanje o pravilni izbiri in učinkovitosti podporne tehnologije ter njenemu vplivu na kakovost posameznikovega življenja. Prav tako so cene zanjo visoke in za marsikaterega posameznika ali za njegovo družino nedostopne.
3 METODE DELA
3.1 PREGLED UČNIH NAČRTOV IZOBRAŽEVALNIH PROGRAMOV LESARSTVA Za izdelavo pregleda učnih načrtov izobraževalnih programov lesarstva v Sloveniji smo najprej preučili spletne strani slovenskih lesarskih izobraževalnih institucij z namenom ugotoviti, katere kompetence o industriji 4.0, krožnem gospodarstvu in neodvisnem tehnološko podprtem bivanju ''Active and Assisted Living'' učeči se pridobijo med izobraževanjem. Ker na teh spletnih straneh nismo našli dovolj informacij, smo raziskali še spletni portal državne uprave (GOV.SI, 2021). Portal nudi podrobne informacije o izobraževalnih programih v srednjih in višjih šolah v Sloveniji. Nadaljnjo smo za pregled učnih načrtov od 26.3.2021 – 4.3.2021 pregledovali tudi portal centra RS za poklicno izobraževanje (CPI, 2021), ki vsebuje natančne vpise predmetov vseh poklicnih izobraževalnih programov. Pregledali smo vsebine vseh strokovnih predmetov v programu lesarski tehnik in v Excelovo razpredelnico zbrali (po naši presoji) vse kompetence, ki jih učeči se pridobi pri posameznih predmetih o industriji 4.0, krožnem gospodarstvu in neodvisnem tehnološko podprtem bivanju oziroma kompetence in kompetence, ki služijo kot osnova za lažje razumevanje naštetih področji. Ker imajo dijaki po končani srednji šoli možnost nadaljevati šolanje tudi na dvoletnem višjem izobraževalnem programu Lesarstvo smo za primerjavo pregledali tudi ta študijskih program.
Kot pri iskanju vsebin pri ostalih izobraževalnih programih, smo se tudi pri iskanju vsebin za visokošolsko izobraževanje najprej lotili pregleda spletne strani Oddelka za lesarstvo Biotehniške fakultete (dostop 31.3.2021), kjer smo poleg podatkov o študijskih programih, kot so temeljni cilji programa in učne kompetence, našli tudi vsebine vseh predmetov (BF, 2021a, 2021b). Pregledali smo vsebine obeh obstoječih študijskih programov lesarstva prve stopnje (visokošolski strokovni študij - lesarsko inženirstvo in univerzitetni študij – lesarstvo), saj se dijak po končanem poklicnem izobraževanju lahko vpiše na oba programa.
Za lažji pregled in medsebojne primerjave smo iskane informacije ponovno vnesli v Excelovo razpredelnico.
3.2 ANKETIRANJE IN INTERVJUVANJE IZVAJALCEV PREDMETOV
S pregledom učnih načrtov smo pridobil približen pregled formalno vključenih in obravnavanih vsebin ter pridobljenih kompetenc v različnih izobraževalnih programih.
Vendar pa v učnih načrtih ni natančno opredeljenih določenih vsebin, poleg tega pa med izobraževanjem učeči se obravnavajo tudi druge vsebine, ki v učnih načrtih niso navedene.
Poleg tega so bili učni načrti posodobljeni pred časom: učni načrti visokošolskega strokovnega študija Lesarsko inženirstvo in univerzitetnega študija Lesarstvo so bili nazadnje posodobljeni leta 2014, učni načrti za srednješolski izobraževalni program Lesarski tehnik je bil posodobljen leta 2006, višješolski strokovni program Lesarstvo pa je bil
nazadnje posodobljen kar pred 20 leti, leta 2001. Zato smo za še podrobnejši vpogled anektirali pedagoške delavce v izobraževalnih programih lesarstva. Z anketnim vprašalnikom smo želeli ugotoviti, katere vsebine s področja krožnega gospodarstva in neodvisnega tehnološko podprtega bivanja anketiranci obravnavajo ter katere koncepte oziroma orodja s področja industrije 4.0 uporabljajo pri svojih predmetih. Prav tako smo želeli izvedeti, koliko se jim omenjene vsebine zdijo pomembne pri izobraževanju v lesarstvu ter na kakšen način bi jih bilo primerno vključiti v učni program.
Kasneje smo poleg anketiranja izvedeli intervjuje, saj odziv na anketo s strani srednjih in višjih šol ni bil zadovoljiv in nismo pridobili zadostnih informacij. Intervjuvali smo osebe, ki imajo celosten vpogled v določene izobraževalne programe. Za analizo smo uporabili odgovore predstavnikov srednje in višje lesarske šole v Škofji loki, kjer smo s intervjuji uspeli pridobiti vse podrobne informacije.
3.2.1 Anektiranje nosilcev predmetov na izobraževalnih programih lesarstva
Ankete smo 16.04.2021 poslali vsem nosilcem oziroma izvajalcem predmetov na Oddelku za lesarstvo Biotehniške fakultete. Anketo smo izdelali v odprtokodni aplikaciji ''1KA'', ki omogoča storitev spletnega anketiranja (1KA, 2021). Anketni obrazec (Priloga A) je vseboval 5 glavnih vprašanj, ki so bila zaprta in nekaj odprtih vprašanj, kjer so anketiranci lahko dodali manjkajoče vsebine zaprtih vprašanj in izrazili svoja mnenja. Do 01.07.2021 smo pridobili odgovore vseh 15 nagovorjenih nosilcev predmetov in tako pridobili celotno sliko na visokošolskem in univerzitetnem izobraževalnem programu. Anketni obrazec (Priloga B) smo prilagodil in ga s pomočjo Centra za poklicno izobraževanje 20.05.2021 poslali vsem srednjim lesarskim šolam, ki nudijo izobrazbo lesarskega tehnika s kvalifikacijsko ravnijo SOK 5 oz. EOK 4. Ker smo po 2 tednih pridobil samo 6 odgovorov, smo se odločil za izvajanje intervjujev.
3.2.2 Intervjuvanje srednjih lesarskih šol
Pri intervjuju smo za smernice uporabljali anketo, ki smo jo predhodno poslali na srednje in višje lesarske šole v Sloveniji (Priloga B). Na intervju sta pristali srednja lesarska šola v Ljubljani ter srednja in višja lesarska šola v Škofji loki. Pri obeh šolah smo intervjuvali osebo s celostnim vpogledom v vsebine predmetov. Intervju s srednjo lesarsko šolo v Ljubljani smo izvedli 02.06.2021 od 10:30 – 11:15 prek videokonferenčne platforme Microsoft Teams, s šolo v Škofji loki pa 18.06.2021 od 11:00 – 11:45 prav tako prek videokonferenčne platforme Microsoft Teams. Ker pridobljeni podatki anket in intervjujev niso bili primerljivi smo 06.07.2021 ponovno izvedli intervju s srednjo lesarsko šolo v Škofji loki prek videokonferenčne platforme Microsoft Teams. Intervju je trajal približno 30 minut z namenom, da smo z intervjuvancem razčistili nastale dileme. Za analizo in primerjave smo
uporabili podatke pridobljene z intervjujem srednje lesarske šole v Škofji loki, podatki intervjuja s srednjo lesarsko šolo v Ljubljani pa so v večji meri pridobljene odgovore potrdili.
Pridobljene podatke smo analizirali s pomočjo programa Microsoft Excel. Odgovore na vprašanja, pri katerih smo ugotavljali, katere vsebine s področja krožnega gospodarstva, industrije 4.0 in neodvisnega tehnološko podprtega bivanja so prisotne v posameznih izobraževalnih programih, smo prikazali s stolpčnimi grafikoni. Vprašani so pri teh vprašanjih lahko izbirali med tremi možnostmi: ne obravnavamo, obravnavamo minimalno in obravnavamo podrobno. Za zgoraj omenjena vprašanja smo ločili odgovore o podrobno obravnavanih vsebinah in minimalno obravnavanih vsebinah in nato z grafikoni prikazali prisotnost vsebin v posameznih izobraževalnih programih. Stolpci v grafikonu prikazujejo prisotnost podrobno oz. minimalno obravnavane vsebine v določenem izobraževalnem programu. Če pri določeni vsebini stolpca ni, to pomeni, da te vsebine na izobraževalnem programu ne obravnavajo.
Z ostalimi vprašanji pa smo ugotavljali mnenje o tem, ali so te vsebine za učeče se na področju lesarstva pomembne, ali jih je možno povezati z obstoječimi vsebinami njihovih predmetov in na kakšen način se jim zdi primerno te vsebine vključiti v izobraževalne programe lesarstva. Izračunali smo deleže odgovorov po posameznih kategorijah po naslednji formuli (1):
%𝒐𝒅𝒈 = Š𝒕𝒆𝒗𝒊𝒍𝒐 𝒐𝒅𝒈𝒐𝒗𝒐𝒓𝒐𝒗
Š𝒕𝒆𝒗𝒊𝒍𝒐 𝒗𝒔𝒆𝒉 𝒐𝒅𝒈𝒐𝒗𝒐𝒓𝒐𝒗 × 𝟏𝟎𝟎 % [%] … (1)
Rezultate smo prikazali v stolpičnih grafikonih. Med anketne odgovore smo pri poklicnem izobraževanju vključili tudi odgovore iz intervjujev.
3.3 IZDELAVA MODELA IN STRATEGIJ
Na koncu smo rezultate analize učnih načrtov in anket oziroma intervjujev združili in kvalitativno ocenili njihovo ujemanje. Temu je sledila izdelava modela in strategij za vključevanje področji krožnega gospodarstva, industrije 4.0 in neodvisnega tehnološko podprtega bivanja v izobraževalne programe lesarstva.
4 REZULTATI IN RAZPRAVA
4.1 ANALIZA PRIDOBLJENIH KOMPETENC NA RAZLIČNIH IZOBRAŽEVALNIH PROGRAMIH LESARSTVA NA PODLAGI UČNIH NAČRTOV
4.1.1 Kompetence poklicnega izobraževalnega programa v lesarstvu
Izobraževalni program lesarski tehnik vsebuje 11 splošnoizobraževalnih in 15 strokovnih predmetov. V sklopu praktičnih predmetov dijaki opravljajo praktično izobraževanje v šoli in v podjetjih. Poleg tega program sestavljajo tudi druge oblike vzgojno-izobraževalnega dela, kot so ''aktivno državljanstvo'', katerega temeljni cilj je spodbujanje aktivnega, informiranega in odgovornega demokratičnega državljanstva ter ''interesne dejavnosti'', katere zajemajo športne dneve, ogled gledaliških, filmskih in glasbenih predstav, zdravstveno vzgojo, ogled sejmov ter seznanitev s kulturnimi in zgodovinskimi znamenitostmi v šolskem okolju. Na koncu pa je del izobraževalnega programa še ''odprti kurikul'', ki ga s sodelovanjem podjetij, obratovalnic, zavodov in drugih organizacij določijo šole. Odprti kurikulum izvajalcem izobraževalnih programov omogoča, da skupaj z ostalimi partnerji oblikujejo cilje, vsebino in kompetence modulov odprtega kurikula skladno s potrebami okolja in gospodarstva. Tako lahko hitreje sledijo novostim, razvijajo specifična znanja in veščine ter usposobijo kadre s konkurenčnim večinami in znanjem, ki je prepoznaven na trgu dela.
Slika 4: Delež posameznih kurikulov v poklicno-tehniškem izobraževalnem programu - Lesarski tehnik 39%
32%
9%
3%
6%
11% Splošnoizobraževalni predmeti
Strokovni moduli
Praktično izobraževanje v šoli Praktično usposabljanje z delom Druge oblike dela
Odprti kurikulum
Slika 4 prikazuje delež posameznih kurikulov, ki so prisotni v izobraževalnem programu lesarskega tehnika. Največji delež (39 %) predstavljajo splošno izobraževalni predmeti, ki obsegajo 2143 ur, z 32 % deležem mu sledijo strokovni predmeti, ki obsegajo 1724 ur. Z manjšimi deležem pa je prisoten še odprti kurikul kateri vsebuje 352 ur in predstavlja 11 % delež, praktično izobraževanje v šoli in pri delodajalcu, ki skupaj obsegata 12 % (656 ur) ter na koncu s 6 % deležem druge oblike vzgojno-izobraževalna dela ki obsegajo 352 ur.
Preglednica 4: Pridobljene kompetence lesarskega tehnika s področja krožnega gospodarstva
Ime predmeta Cilji in kompetence s področja krožnega gospodarstva Poklicno izobraževanje - lesarski tehnik
Les in lastnosti lesa
Dijak povezuje vzroke umiranja gozdov in posledice ogroženosti.
Spozna zakonske zahteve glede varstva okolja na področju lesarstva.
Spozna postopke zaščite lesa vključno z ekološkega vidika. Kritično razmišlja o nevarnih odpadkih v lesni industriji. Razvija čut odgovornosti do zdravega okolja.
Tehnologija obdelave z varstvom pri delu
Dijak se seznani z varstvom pri delu, požarnem varstvu in varstvu okolja. Seznani se kaj raziskuje in preučuje *ekologija, našteje nekaj posledic razvoja tehnike, ki škodijo človekovemu okolju, pravilno ravna z odpadki, našteje možne onesnaževalce okolja pri obdelavi lesa in ukrepe, s katerimi zmanjšamo škodljive vplive na okolje. Seznani se z površinsko obdelavo lesa zlasti še z posebnimi tehnikami in bio površinsko obdelavo lesa.
Materiali v lesarstvu
Kritično razmišlja o vplivu lepil v lesnih ploščah na ekologijo. Spozna sredstva za čiščenje površin in pojasni njihov negativen vpliv na površino lesa, delavca in okolje.
Konstruiranje pohištva
Upošteva ekološke zahteve in razvija občutek za ekonomično izrabo materialov.
Tehnološki procesi v lesarstvu
Razvija odnos do okolja. Spozna prednosti in slabosti posameznih premazov z ekološkega stališča. Poslužuje se ekoloških standardov.
Razvija ekološko zavest pri delu z nevarnimi odpadki.
Lesnoobdelovalni stroji
Razvija ekološko zavest glede porabe energije pri lesnoobdelovalnih strojih.
Proizvodna tehnika
Zaveda se pomena ekologije ter učinkovite rabe energije v delovnem okolju. Zaveda se ekonomičnosti strojnih linij in robotov. Navaja se na predpise o varstvu in ekologiji. Vzgaja ekološko ozaveščenost.
se nadaljuje
nadaljevanje Preglednice 4
Opomba *: V učnih načrtih je uporabljen termin ''ekologija'', kateri ima širok pomen. Sklepamo, da s tem izrazom opisujejo skrb za okolje oziroma okoljevarstvo. V nadaljevanju smo tudi sami uporabili termin ekologija.
V Preglednici 4 so zbrane vse kompetence strokovno teoretičnih predmetov v povezavi s krožnim gospodarstvom v učnem načrtu poklicnega izobraževalnega programa Lesarski tehnik. Učeči se te kompetence pridobijo v obdobju štirih let. Zbrane so vse kompetence, ki učečega informirajo o ekološki problematiki in pomembnosti varovanja okolja. Od 15 strokovnih predmetov jih te vsebine omenja kar 10. S pridobljenimi kompetencami učeči se razvijejo odnos do okolja, spoznajo pomen ekologije in učinkovite rabe energije, zakonske zahteve glede varovanja okolja, znajo našteti možne onesnaževalce okolja pri obdelavi lesa in ukrepe za zmanjšanje njihovih škodljivih vplivov, spozna premaze in ostale materiale z ekološkega vidika, možnostjo ekološke uporabe ostankov, ipd. Vendar pa na podlagi učnega načrta noben od predmetov ne obravnava koncepta krožnega gospodarstva v večjem obsegu oziroma v celoti.
Kompetence posameznih predmetov na poklicnem izobraževanju programa lesarski tehnik v povezavi z industrijo 4.0 so navedene v Preglednici 5. Učeči se te kompetence pridobi skozi celotno izobraževanje v tem programu. Zbrane so vse kompetence, ki so povezane z industrijo 4.0, oziroma služijo kot osnova za razumevanje le te. Od 15 strokovnih predmetov te kompetence omenjajo le 4 predmeti. Pridobljene kompetence služijo za razumevanje osnovnih principov delovanja IKT, ki jo pri nekaterih predmetih tudi uporabljajo.
Spoznavajo osnovno programsko, strojno ter tehnično opremo za izvajanje različnih delovnih nalog. Dijaki uporabljajo računalniške programe za risanje risb in načrtov ter 3D izdelkov. Spoznajo pa tudi razvojne trende informatike in avtomatizacije. Na podlagi učnega načrta noben od predmetov ne obravnava konceptov in vsebin industrije 4.0 v večjem obsegu, pridobljene kompetence so na zelo osnovnem nivoju.
Ime predmeta Cilji in kompetence s področja krožnega gospodarstva Poklicno izobraževanje - lesarski tehnik
Projektiranje
Upošteva ekološke zahteve in razvija občutek za ekonomično izrabo materialov. Upošteva načela in predpise varstva pri delu, okolja, požarne varnosti in racionalne rabe energije, materiala in časa.
Opremljanje interierjev
Upošteva ekološke zahteve in razvija občutek za ekonomično izrabo materialov.
Žagarstvo in sušenje – izbirni predmet
Zna razložiti osnovne postopke pridobivanja gozdnih sortimentov s poudarkom na ekologiji. Seznani se z možnostjo ekološke uporabe ostankov.
